Kot je ugotovil statistični urad, je bila lani rast bruto domačega proizvoda (BDP) večja od slovenskega povprečja v petih statističnih regijah, v sedmih pa je bila nekoliko nižja. Med prvimi je izstopala obalno-kraška regija, sledili sta ji s po 4,5-odstotno rastjo osrednjeslovenska in gorenjska regija.

Gospodarsko rast so lani izkazovale tudi regije, ki so najpogosteje zaostajale v rasti za povprečjem celotne Slovenije. Pomurska regija je zabeležila 4,3-odstotno rast, primorsko-notranjska 3,8-odstotno in zasavska omenjeno 2,4-odstotno rast.

Lani je BDP na prebivalca v osrednjeslovenski regiji dosegel 27.644 evrov, kar je bilo za več kot 40 odstotkov več od slovenskega povprečja, ki je bilo pri 19.576 evrov. A, kot so opozorili statistiki, BDP na prebivalca ne kaže nujno dohodka, ki je na razpolago gospodinjstvom v regiji, saj k temu prispevajo tudi dnevni migranti.

Najnižji BDP na prebivalca je bil lani v zasavski regiji in je znašal 10.443 evrov, višji od povprečja je bil poleg osrednjeslovenske regije še v obalno-kraški regiji, 19.928 evrov. V delitvi na vzhodno in zahodno regijo je prva dosegla 16.169 evrov BDP na prebivalca, druga pa 23.401 evrov.

Lani je največji obseg bruto dodane vrednosti ustvarila osrednjeslovenska regija, na katero je v povprečju odpadlo skoraj 37 odstotkov vse te vrednosti v državi. Nekaj več kot 32 odstotkov so skupaj ustvarile podravska, savinjska in gorenjska regija, ostalo je ustvarilo preostalih osem regij.

Po strukturi bruto dodane vrednosti sta osrednjeslovenska in obalno-kraška regija izstopali po višjem deležu v storitvenih dejavnostih. V jugovzhodni Sloveniji, koroški in v posavski regiji je bilo nekoliko več te vrednosti ustvarjene v industriji, v kmetijstvu pa sta izstopali primorsko-notranjska in pomurska regija.

Zaposlenost v Sloveniji se je glede na leto prej povečala v povprečju za 1,9 odstotka. Bolj od povprečja se je povečala v regijah, ki sodijo v kohezijsko regijo zahodna Slovenija. V tej se je skupna zaposlenost povečala za 2,8 odstotka.