Janez Zemljarič

Zemljarič se je konec avgusta oglasil pri gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku, s katerim sta se pogovarjala o projektu, ki je bil pred leti znan kot Izolski otok. Poslovni načrt prenove izolske obale ima zdaj drugačno ime kot leta 2010, Gorenje Izola 00365.

Projekt naj bi stal med 540 in 690 milijoni evrov. Obsegal naj bi območje od nekdanje ladjedelnice po zalivu do Merkurjevega ovinka. Prinesel naj bi od 2500 do 3500 novih delovnih mest. Predviden je umetni otok s športnimi, hotelskimi, spa in apartmajskimi objekti. Bolj natančnega gradiva ni.

Večina zemljišč je bila nekoč v lasti Konstruktorja, Kraškega zidarja in Vedele, ki je nastala iz Vegradovega nakupa Delamarisa. Zemljišča so ali pa bodo v kratkem na avstrijski slabi banki Heta in domači DUTB. Nekaj zemljišč je še v občinski, državni in zasebni lasti.

Po načrtu, kot ga je za Finance potrdil Zemljarič, bi morali lastniki vložiti v skupno družbo in združiti zemljišča. Še pred tem bi bilo potrebno zemljišča odkupiti. Heta jih že prodaja za približno tretjino nekdanjega posojila, za 8 milijonov evrov. DUTB bo s prodajo zemljišča začela, ko bo po dražbi stečajnega dolžnika združila celotno zemljišče nekdanje ladjedelnice.

Po besedah Igorja Kolenca, izolskega župana, občina ni partner v projektu Gorenje Izola 00365. Kot je povedal Kolenc, občina ne bo spreminjala nobenega prostorskega odloka, dokler ne pride resen investitor. Absolutno odpadejo nove stanovanjske nepremičnine, ker v Izoli ne želijo, da se mesto spreminja v mesto duhov. V poštev pridejo po besedah Kolenca izključno turistične zmogljivosti.

Občina Izola je z Zemljaričevim podjetjem Urbana prenova Izole maja 2012 sklenila pismo o nameri z veljavnostjo tri leta za urbanistično prenovo mesta. Podjetje naj ne bi bilo več aktivno, ker so bili družbeniki prvotni lastniki zemljišč, ki ne obstajajo več.

Gorenje Projekt naj bi pri projektu Gorenje Izola 00365 sodelovalo s svetovalno družbo z Dunaja Perlogis UTR. Helmut Buchinger iz Perlogisa UTR naj bi o sestankih v Bruslju poročal Marjanu Korošcu. Buchinger je pri projektu delal tri ali štiri leta, kot je povedal za Finance, prvi stik je bil z Zemljaričem. Potem so se izmenjevali različni ljudje, nazadnje naj bi bil kontakt Korošec. Projekt so končali pred devetimi meseci. Bili so v zelo tesnih stikih z evropsko komisijo in so zbudili precej zanimanja. Prošenj za sofinanciranje projekta niso mogli vložiti, ker je bilo nemogoče dobiti dovolj dokumentacije. So pa v Bruslju že dodelili projektno številko, je povedal Buchinger, ki naj bi se srečal tudi s predstavniki EIB.

V EIB so zatrdili, da denarja ali posojila niso odobrili.

V Gorenju zatrjujejo, da s Korošcem nimajo sklenjene nobene pogodbe, niti ni v Gorenju Projekt zaposlen. Zakaj je torej Zemljarič nosil morebitnim investitorjem dokumente, ki so uporabljali ime Gorenja in Gorenje Projekta? Zakaj se imeni omenjenih družb pojavljata na Perlogisovih dokumentih iz leta 2014? Zakaj je Korošec uporabljal imeni Gorenje in Gorenje Projekt pri morebitnih vlagateljih, EIB, v Bruslju? Kaj je z elektronsko pošto od zaposlenih v Gorenje Projektu, ki je Buchingerja obvestila, da mora vse račune, ki jih je predložil Gorenje Projektu, prenesti na družbo Energygor. Ta je v lasti Gorenja, registrirana je za ravnanje z odpadki, trgovino in posredništvo.

Počivalšek je projekt Gorenje Izola 00365 prijavil kot lobistični stik z Zemljaričem protikorupcijski komisiji.