Gorenak zavrača vse očitke

Poslanci v DZ so začeli razpravo o interpelaciji zoper ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka. V uvodu je vodja poslanske skupine PS, ki je tudi vložila interpelacijo, Jani Möderndorfer izrazil prepričanje, da je Gorenak "mešetaril" s podpisi pod pobudo za referendum o zakonu o slabi banki z namenom, da bi onemogočil referendum.

S poznim obvestilom DZ o tem, da je bilo vloženih premalo podpisov, je po mnenju PS pobudnikom referenduma - Sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije - tudi želel onemogočiti, da bi lahko pobudo pravočasno dopolnili. Po mnenju PS je tudi opustil dolžno poklicno skrbnost pri ravnanji s podpisi, saj se je del podpisov izgubil. Je objektivno in politično odgovoren za ravnanje resorja, ki ga vodi, je ocenil Möderndorfer.

V PS jih je po besedah Möderndorferja zmotilo zlasti dolgotrajno preštevanje in preverjanje podpisov tako pod pobudo za referendum o slabi banki, kot pod pobudo za referendum o Slovenskem državnem holdingu, in pozno obveščanje DZ o tem, da je podpisov pod referendumsko pobudo za referendum o slabi banki premalo. Da je podpisov premalo, je bilo namreč po besedah Möderndorferja znano že v petek, 26. oktobra, ministrstvo pa je DZ o tem obvestilo šele tik pred iztekom roka, to je v torek 30. oktobra.

Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je v odgovoru na interpelacijo v DZ zavrnil vse očitke, ki mu jih očitajo pobudniki interpelacije. Ob tem je tudi opozoril, da do zdaj nobena od institucij, ki je preverjala ravnanje s podpisi pod pobudo za referendum o slabi banki, ni mogla ugotoviti, ali so se podpisi izgubili na MNZ ali v DZ.

Očitno je, da ministru ni bilo pogodu, da se finančnemu ministru Janezu Šušteršiču s pobudniki ni uspelo dogovoriti o umiku referendumske pobude o zakonu o slabi banki, zato je skušal preprečiti, da bi lahko še pravočasno dopolnili pobudo, meni Möderndorfer. Slednji zato ocenjuje, da je Gorenak s tem kršil temeljno pravno načelo enakih možnosti, ki se "uresničuje z dolžnim ravnanjem organov".

Pobudniki za interpelacijo po besedah Möderndorferja tudi ocenjujejo, da je ministrstvo s podpisi pod obema pobudama ravnalo neskrbno in nedosledno, saj se je 36 fotokopij listov s podpisi pod referendumsko pobudo o zakonu o slabi banki izgubilo: "Minister ne ministrstvo za notranje zadeve do danes nista znala ali pa hotela pojasniti, kako in zakaj je prišlo od izginotja podpisov. Iz njunega ravnanja izhaja celo, da si za razjasnitev vseh okoliščin niti ne prizadevata. Zato ministru očitamo, da ni odpravil tveganj, ki se lahko ponovijo v podobnih primerih."

Zaradi vsega navedenega pobudniki po besedah vodje poslanske skupine PS ocenjujejo, da se je v omenjenem primerih zgodil precedens, "saj je prišlo do poskusa onemogočanja demokratične volje volivcev, kar ogroža demokratične standarde v državi in ustavno pravico do referendumskega odločanja". "Ustava namreč določa, da ima v Slovenijo oblast ljudstvo, pravica do referenduma pa pomeni eno od najpomembnejših možnosti ljudstva, da svojo oblast izvršuje neposredno. Poseg v to pravico zato pomeni poseg v temeljne demokracije, ki je skrajno zavržen in nevaren," je dejal Möderndorfer. Dodal je, da je s tem minister izgubil zaupanje javnosti, zato ne more več opravljati dela ministra.

Za razpravo o interpelaciji, ki je že 29. interpelacija v dosedanjih sklicih DZ, je sicer predvidenih skoraj 18 ur.

V ponedeljek je sicer protikorupcijska komisija sporočila, da ni mogoče z gotovostjo ugotoviti, kje so bili listi izgubljeni oziroma odtujeni. A hkrati ocenjuje, da sta minister in notranje ministrstvo ravnala v nasprotju s pričakovano integriteto, ko sta obvestilo o manjkajočih podpisih za referendumsko pobudo v DZ posredovala tik pred iztekom roka. Da ni mogoče ugotoviti odgovornosti za izginule podpise, kot tudi ne, ali so bili odtujeni namerno, je ugotovil tudi Informacijski pooblaščenec.

Sorodne vsebine:

KPK: Gorenak in MNZ s podpisi ravnala v nasprotju s pričakovano integriteto

16 ur o ministru Gorenaku?

Anketa: večina jih podpira proteste!

Deli novico: