Najprej čestitke za uspešno sodelovanje v projektu »Varuj morje, bodi zvezda!”, ki je bil na nedavni Internautici razglašen za najboljši okoljevarstveni projekt leta 2017.

Najlepša hvala. Na sodelovanje pri tem projektu smo res ponosni, saj se nanaša prav na področje ozaveščanja javnosti o pomenu ohranitve morskega ekosistema in obrežja, kar sodi med temeljna poslanstva našega inštituta. Seveda pa je v projekt »Živeti z morjem« svoj trud, energijo in znanje vložilo toliko različnih partnerjev, da si smemo pripisati le majhen delček zaslug za to prestižno priznanje.

V Piranu ste poznani predvsem po vašem sodelovanju s različnimi piranskimi župani? 

Res je, naš inštitut je v zadnjih 15 letih sodeloval z vsemi piranskimi župani pri zelo različnih projektih. V tem trenutku z Občino Piran sicer ne sodelujemo neposredno, pomagamo pa podjetju, ki pripravlja trajnostno naravnano Celostno prometno strategije občine Piran.

Kaj so vaša predvidevanja za tokratni referendum? 

Verjetno ne bom pretiraval, če ocenim, da so referendumske pobude v Piranu obsojene na uspeh. Udeležba je vedno izjemno nizka, kar že v samem startu daje skoraj neulovljivo prednost pobudnikom. Tudi ko je šlo za vprašanje prometa, za katerega 90 odstotkov občank in občanov meni, da predstavlja največji problem Pirana, se je na volišča odpravilo le 16,4 odstotka volilnih upravičencev. O usodi Kampolina jih je odločalo samo 14,3 odstotka. Našega inštituta sicer nihče ni zaprosil za organizacijo ali pomoč pri kampanji, bi mu pa povedali, da so možnosti za uveljavitev odloka izjemno nizke in da naj raje prihranijo denar. Odkar sem v občini Piran reševal tudi probleme snežnih zametov, rad povem, da me tukaj nič več ne more presenetiti. Obenem pa odkrito priznam, da bi me volilna udeležba nad 20 odstotki in poraz pobudnikov referenduma v Piranu veliko bolj presenetila kot snežno neurje.

Čemu pripisujete tako nizko udeležbo pri tako pomembnih vprašanjih?

V občini Piran je kar nekaj prebivalk in prebivalcev zaradi različnih razlogov prijavljenih stalno, so pa v Piranu le občasno in svojo volilno pravico izvršujejo zelo redko ali sploh ne. Še bolj pomemben razlog za nizko udeležbo pa je visoka stopnja zadovoljstva piranskih občank in občanov z materialnimi razmerami, v katerih živijo. Ko greš po ulici, sicer le s težavo srečaš nekoga, ki ne bi malo »pojamral«, zadnja anketa pa je pokazala, da je več kot 60 odstotkov piranskih občank in občanov zelo ali razmeroma zadovoljnih z materialnimi razmerami, v katerih živijo. In bolj zadovoljni ljudje se statistično manj pogosto udeležujejo volitev, še redkeje referendumov.

Ali ne gre morda nizke udeležbe pripisati tudi pasivnim kampanjam, ki jih izvaja občina?

Občina v tem trenutku sploh ne izvaja kampanje. Očitno so se na podlagi rezultatov prejšnjih kampanj odločili, da bi bilo neracionalno vlagati sredstva vanjo. Že tako bodo morali nekje v proračunu izbrskati 25 tisoč evrov za izvedbo referenduma in so verjetno ocenili, da je to čisto dovolj dodatnih stroškov.

Koliko občanov pa mora priti na referendum, da bo veljaven?

Eden bo dovolj. Za lokalne skupnosti veljajo stara pravila brez kvoruma in teoretično bi res lahko en sam volilni upravičenec odločil referendum. Država je samo zase uzakonila pogoj, da je akt lahko zavrnjen samo v primeru, če proti njemu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Za kaj pa pri tem referendumu sploh gre? Občutek imamo, da večini volivcev ni čisto jasno, o čem bodo glasovali …

Zgodba se zdi zelo komplicirana le ne prvi pogled, v resnici pa je precej enostavna. Leta 2002 je Občina Piran, takrat tudi pod pritiskom visoke odškodninske tožbe družbe SCT, sprejela zazidalni načrt Fiesa-Pacug, ki je predvidel totalno pozidavo Fiese. V tistih časih hitre gospodarske rasti so bile velike gradbene firme preveč zasedene z avtocestami in drugimi megalomanskimi projekti, da bi razmišljale o mali Fiesi, ko pa je kmalu za tem nastopila gospodarska kriza in je čez noč razpadel nepremičninski trg, je bilo zanje že prepozno. Je pa totalna pozidava Fiese ves ta čas ostala dovoljena. Vse do februarja letos, ko je občina sprejela OPPN Fiesa in dovoljeno pozidavo zmanjšala za 35 odstotkov ter število novih stanovanjskih enot v Fiesi znižala s prvotnih 57 na 25. Civilna iniciativa meni, da občina pozidave ni omejila dovolj, zato je dala pobudo, da se novi OPPN Fiesa ne uveljavi. Če pa se bo zgodilo to, bo spet obveljal stari zazidalni načrt in znova bo dovoljena pozidava po nareku betonskega lobija. Volivci bodo torej z odgovorom "ZA" izbrali novi OPPN Fiesa in omejitev gradnje, z odgovorom "PROTI" pa ohranili stari zazidalni načrt iz leta 2002 in znova omogočili totalno pozidavo Fiese.

V civilni iniciativi napovedujejo, da bodo po OPPN Fiesa v naslednjem koraku z referendumom razveljavili še stari zazidalni načrt Fiesa-Pacug iz leta 2002 …

Rok za vložitev zahteve za razpis naknadnega referenduma je 15 dni, ne 15 let. Če pade OPPN Fiesa, bo zazidalni načrt iz leta 2002 obveljal vse do uveljavitve novega, kadar koli že to bo. Vsa pravnomočna gradbena dovoljenja, ki so že oziroma še bodo izdana na podlagi tega zastarelega prostorskega akta, pa bodo veljavna tudi po uveljavitvi novega. Ko enkrat država pravnomočno gradbeno dovoljenje izda, občina pravzaprav nima več nobenih zakonitih možnosti za zaustavitev investicije. Zato je zelo pomembno, da lokalne skupnosti ažurno posodabljajo svoje prostorske akte. Poglejte primer Vile Virginie. Portorožanom noben izmed ureditvenih načrtov, ki jim jih je občina ponujala leta in leta, ni bil dovolj dober. Morda so bili vsi po vrsti zanič, ne vem. Vem pa, da se je sedaj našel investitor, ki jim bo pred vrati zgradil nek sporen objekt na podlagi starega prostorskega akta, za katerega vsi soglašajo, da je izjemno slab, nejasen in preživet.

V civilni iniciativi zatrjujejo, da OPPN Fiesa zagotovo ni v javnem interesu, ker ga je financirala DUTB …

Prostorske akte praviloma sofinancirajo investitorji in prepričan sem, da tudi civilna iniciativa v resnici ne bi želela, da bi se teh 200 tisoč evrov v celoti prevalilo na ramena davkoplačevalcev. In seveda je tudi res, da investitor tega denarja ne bi vložil, če se mu ne bi izplačalo. DUTB je bila za spremembo prostorskega akta zainteresirana zato, da bi bili njeni objekti bolj privlačni za kupce, občina pa je to njihovo željo izkoristila za omejitev ostale gradnje na tem območju in obenem predvidela izgradnjo manjkajoče infrastrukture v Fiesi. Je pa vsak prostorski akt le kos papirja, dokler ga ne sprejme občinski svet, in te razprave so običajno zelo burne. Tudi o OPPN Fiesa so razpravljali poglobljeno in vanj vnesli tudi določene popravke, vendar so ga na koncu soglasno podprli prav vse svetnice in svetniki iz vseh strank iz vseh političnih polov. Treba je vedeti, da je vsak prostorski akt kompromis. Kompromis med interesi lokalne skupnosti, države, gospodarstva, investitorjev, sosedov, soglasodajalcev, varuhov dediščine … in včasih preprosto ni poti do takšnega, ki bi zadovoljil vse. Takrat je pomembno, da se odločimo za najboljšega možnega v danem trenutku. Mislim, da je OPPN Fiesa eden izmed takšnih dokumentov. Ni idealen, je pa veliko boljši od starega zazidalnega načrta Fiesa-Pacug, pa čeprav ne bo v celoti onemogočil novih gradenj. Ta vlak je odpeljal že leta 2002.

Če niti referendum kot trdite ne more ustaviti gradnje v Fiesi … kaj sploh ostane tistim, ki želijo, da ostane čim manj pozidana?

Na referendumu naj glasujejo ZA! (smeh) Vem, da se sliši absurdno, ampak preprosto ne moremo mimo dejstva, da je občina tokrat predlagala veliko bolj zelen dokument, kot bo obveljal, če referendumska pobuda uspe. Zato smo se v i.com inštitutu odločili, da bomo s tem dejstvom sami poskusili seznaniti občanke in občane. Gre res za enega izmed najlepših koščkov slovenske obale, ki bi moral ostati čim bolj nedotaknjen, zato smo ocenili, da bi bilo prav, da poskusimo tudi na ta način upravičiti nedavno priznanje za naš prispevek k ozaveščanju o pomenu morja in morskega obrežja. Pirančanke in Pirančani bodo povsem sami odločili, kakšno Fieso hočejo imeti, mi si želimo le, da so pri svojem odločanju dobro informirani.

Verjetno se zavedate, da v civilni iniciativi vaše odločitve ne bodo razumeli kot prispevek k varovanju slovenske obale …

Nisem prepričan, da ne bodo želeli razumeti, da pravzaprav delimo isti cilj: ohraniti Fieso čim bolj zeleno! Morda bomo uspeli tudi koga izmed njih prepričati, da je uveljavitev OPPN Fiesa boljša rešitev. Saj tudi oni dobro vedo, da je zazidalni načrt iz leta 2002 veliko slabši od novega. Za referendum so se odločili, ker so prepričani, da tudi novi prostorski načrt ni dovolj dober in da bi občina morala sprejeti boljšega. Vendar tega sporočila ne morejo podati z odgovorom na golo referendumsko vprašanje, ki se v bistvu glasi: ali ste za omejitev gradenj in več zelenih površin v Fiesi ali ste proti njim? Ali ste za gradnjo omejenega števila nizkih terasastih objektov, ki bodo z morja praktično nevidni, ali želite prave bloke na visokih betonskih pilotih, ki bodo štrleli nad Fieso? Slednje namreč zahteva stari zazidalni načrt in zanje je investitor DUTB že pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje. Če civilna iniciativa uspe, bi Petarosu morali betonarji plačati za delo, ki ga je opravil zanje.

Mislite, da mu ne?

Vse je seveda mogoče, a ne verjamem. Prepričan sem, da se je pobude s svojimi somišljeniki lotil s plemenitim namenom ohraniti Fieso povsem nepozidano. Žal pa utegne civilna iniciativa doseči ravno nasprotni učinek. Dejstvo je, da v primeru uspeha referendumske pobude občinski svet do konca mandata ne bo smel več odločati o tem vprašanju in tudi potem bo kar nekaj časa preteklo, preden bo nova oblast dovolj operativna, da bo sploh lahko začela s pripravo novega načrta. Če gre vse kot po maslu, od odločitve o pripravi novega OPPN pa do sprejetja običajno mine najmanj leto in pol. To pomeni, da bo vsaj še nekaj let gradnja v Fiesi znova dovoljena po starem »zazidalcu« in zagotovo bodo to nekateri izkoristili. Prepričanje, če do gradnje ni prišlo sedaj, se to ne bo zgodilo niti v prihodnje, je prazno. Tudi za Vilo Virginio je veljalo prepričanje, da se je ne bo nihče lotil, dokler bo veljal stari prostorski akt. Bančni krč je popustil, cene kvadratnega metra se počasi bližajo predkrizni ravni in samo vprašanje časa je, kdaj bodo v Fiesi zabrneli mešalci betona, če jih občina sedaj ne zaustavi s prostorskim aktom.

… in vprašanje je verjetno tudi, če se bo politika sploh še kdaj zedinila o Fiesi?

To je res dobro vprašanje. Možnost, da novi župan ne bo tako občutljiv za okoljska vprašanja, kot je sedanji, in niti ne bo razmišljal o novem prostorskem aktu, je povsem realna. Zazidljive parcele v Fiesi, ki so v lasti občine, so po starem zazidalnem načrtu vredne veliko več kot bi bile, če bi jih OPPN Fiesa spremenil v nepozidane zelene površine. Ponekod po Sloveniji se cene kvadratnega metra zazidljivih parcel že bližajo 400 evrom, zato res ne bi smeli biti presenečeni, če bi se novi župan odločil, da se z občutljivim prostorskim urejanjem Fiese sploh ne bo ukvarjal in bi občinske parcele preprosto prodal gradbincem. Pa še dober alibi bo imel za to: »Saj vam je občina predlagala, naj ta zemljišča ostanejo zelena, pa ste na referendumu zavrnili!« Vem, da civilna iniciativa župana Bossmana obtožuje okoljskega barbarstva, vendar vam lahko iz izkušenj zatrdim, da v Sloveniji ni prav veliko županov, ki bi bila pripravljeni dragocena zazidljiva občinska zemljišča spremeniti v zelene površine, kot je občina Piran to storila z OPPN Fiesa. 

V kolikšni meri bi razveljavitev odloka vplivala na druge prostorske načrte občine?

To je sicer vprašanje za župana, po mojih izkušnjah pa referendum večjega vpliva na načrte občine ne bo imel. Lokalne skupnosti imajo precej natančno določene naloge, ki jih izvajajo, tudi če se tu in tam kaj zalomi. Bi pa referendum nedvomno vplival na pritok investicijskih sredstev v občino. Ko zagreniš življenje enemu investitorju, vsi postanejo previdni. Tudi tisti, ki bi sicer vlagali v družbeno sprejemljive in zaželene projekte, kot so garažne hiše, nova turistična infrastruktura in podobno. Vsi soglašamo, da je bilo gradenj apartmajev za trg že dovolj in da takšnih investitorjev občina Piran ne potrebuje. A se pred njimi lahko obrani le s sodobnimi prostorskimi akti, ne pa z njihovo razveljavitvijo.

Civilna iniciativa Piran Pirano skladno z zakonom o medijih zahteva objavo sledečega popravka:

Odgovoriti moramo na nesmisle in zavajajoče izjave ga. Staniča, ki ponižuje institut referenduma, ki je ustavna kategorija. Naj ga spomnimo, da so strokovnjaki za odnose z javnostmi politikom polagali v usta besede suverenost, konsenz, svoboda in demokracija, Slovenija bo druga Švica ipd. Od vsega omenjenega imamo s Švico skupno samo še pravico do referenduma na lokalni ravni! Vse ostalo temelji na zavajanju, besedičenju, samohvali in zakonu močnejšega in vplivnejšega.

Sram vas je lahko, da ponižujete Ustavo Republike Slovenije in s pretkanimi, naučenimi neuro-psihološkimi prijemi manipulirate z ljudmi. Iz naše občine ljudje odhajajo živet drugam tudi zaradi takih kot ste vi. Če ste tako dober strokovnjak in imate tako nedvoumno trdne argumente za zagovarjanje OPPN Fiesa, zakaj niste g. županu svetoval javno soočenje na TV, kot smo vam pred 3 tedni predlagali? Mi vemo zakaj: vaši argumenti ne zdržijo strokovne javne razprave.

Zatajili ste:

- informacijo, da je zazidalni načrt iz l.2002 bil predstavljen javnosti kot načrt za izgradnjo stanovanjskih enot za mlade piranske družine!

- da OPPN Fiesa pokriva le nekaj odstotkov teritorija zazidalnega načrta iz 2002, torej v nobene primeru ne ureja pozidave celotne Fiese. V kolikor bi bile vaše trditve dobronamerne in resnične, bi OPPN Fiesa zajel celoten teritorij!

- pri podatkih o sedanjih zazidalnih površinah objektov na OPPN Fiesa, ki so cca dva krat oz. štiri krat večji kot na zazidalnem načrtu 2002 in so zato bolj privlačna za investitorja.

- pri zavajanju javnosti s podatki o brutto zazidalnih površinah objektov. Brutto stanovanjska površina je notranja površina stanovanj s stopnišči vred, ki pa je ne moremo določiti brez izdelanih projektov stavb. Edini verodostojen izdelan projekt na območju OPPN Fiesa je gradbeno dovoljenje investitorja Faktor projekt! Zato so vaši podatki neverodostjni, izmišljeni!

- da število stanovanjskih enot investitor lahko tekom pridobivanja gradbenega dovoljenja in kasneje spremeni po svojih željah. (iz enega stanovanja naredi več apartmajev).

- da je enajst objektov po zazidalnem načrtu 2002 vrisanih na občinskih parcelah prve kategorije, oljčnem nasadu! Vsak od teh objektov ima predvidene tri etaže, po vaših trditvah bi to pomenilo 33 stanovanjskih enot manj? Kaj porečete na to? Kako enostavno je vrteti številke in zavesti javnost!

- da je edini akt, ki v tem času lahko razveljavi zazidalni načrt 2002, občinski prostorski načrt, OPN.

- da Občina Piran noče sprejeti OPN že devet let navkljub večletnemu pritisku civilnih iniciativ in države. Obstaja tehten razlog: z OPPNji občinska oblast prehaja v sfero nepremičninskega posrednika, ki udejanja želje posameznih investitorjev, največkrat nepremičninskih špekulantov. V takih razmerah lokalno prebivalstvo, mlade družine nimajo nobenih možnosti. Tudi zaradi teg iščejo priložnosti za normalno življenje in dostopna stanovanja drugod.

- da se bo celotna investicija komunalne infrastrukture v Fiesi v vsakem primeru prevalila na ramena nas, davkoplačevalcev, po zaslugi sedanje in preteklih občinskih oblastnikov.

- da je Občina Piran sprejela OPPN Pacug, črne gradnje, ki je prav tako znotraj zazidalnega načrta iz 2002. Pacug je popolnoma pozidan, enega najlepših zalivov na severnem Jadranu ni več.

- da štirinajst vrisanih bazenov za investitorja leži na območju kjer je voda dragocena naravna dobrina in je v sušnih obdobjih vedno primanjkuje, leži 110 m od morja, dve minuti peš od morja. Perverzno, skratka!

- da so bile na celotnem področje OPPN Fiesa do nedavnega obdelane kmetijske površine, njive in nasadi, ki jih je občina namenoma odvzela obdelovalcem in jih pustila zarasti. Tako so bila prikazana kot neuporabno, degradirano območje. O tem pričajo še živeči domačini, ki so tam obdelovali zemljo!

- da je OPPN Fiesa v popolnem nasprotju s strategijo razvoja turizma in deklaracijo o zeleni Občini Piran!

Skratka, če bi s tako vnemo in energijo, kot jo že leto in pol vlagate v izdelavo OPPN Fiesa usmerili v dobrobit lokalnega prebivalstva in razvoj gospodarstva, bi nam bilo vsem bolje.