V portoroškem razstavišču Monfort, ki deluje pod okriljem Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu, bo do konca leta na ogled razstava kultnih Tomosovih izvenkrmnih motorjev, ki jih kljub temu, da jih v Kopru ne izdelujejo več, še vedno pogosto najdemo na plovilih v slovenskih pristaniščih. Že samo ime razstave govori samo zase – Motorji, ki so osvojili svet.
FOTO: Tomos je z njimi osvajal svet
Piran
"V tem primeru gre za navtični program, izvenkrmne motorje, ki jih je Tomos delal skoraj 40 let in bil v precejšnjem delu tega obdobja eden pomembnejših proizvajalcev. To je ena stran lokalne in tudi širše zgodovine, ki bi se ji prej ali slej na nek način morali posvetiti, jo obdelati z našega, muzejskega zornega kota in seveda predstaviti javnosti," o razstavi razlaga kustos Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Piran, Uroš Hribar. "V tem našem lokalnem prostoru je bil to zagotovo eden pomembnejših gospodarskih faktorjev, podjetij, ki so delovale in vplivale na življenje in razvoj tega območja," dodaja.
Pobudo za razstavo je dalo Društvo Tomos, skupina zanesenjakov, ki se ukvarja s celostno tehnično in industrijsko dediščino Tomosa, med njimi je tudi soavtor razstave, Stevo Vujič. Večji del dokumentacije in fotoarhiva za razstavo je tako prispevalo društvo, del izvenkrmnih motorjev je iz Tomosa, nekaj pa s Fakultete za pomorstvo. Zgodba Tomosa sicer še ni dokončno zaključena, obstaja namreč upanje, da bi se vsaj v kakšnem segmentu vrnil na pozicijo, na kateri je bil. "Kolikor sem uspel razbrati iz pogovora z odgovornimi v podjetju, danes, v tem trenutku ni realno za pričakovati," vseeno na vprašanje, ali bi Tomos še kdaj proizvajal izvenkrmne motorje, odgovarja Hribar.
S Tomosom 4 (na fotografiji desno), priljubljenim, majhnim, a vzdržljivim izvenkrmnim motorjem, se je koprsko podjetje uvrščalo med najuspešnejše na svetu.
Tomos bi si zaslužil svoj muzej
Odziv nekdanjih zaposlenih v tovarni na razstavo je bil dober in pozitiven, ocenjuje kustos, sama razstava pa po željah šele začetek. "Tudi mi bi si želeli, da bi morda nekega dne to pridobilo svoj, poseben muzej," Hribar podpira delo društva, ki ohranja Tomosovo dediščino, saj je tovarna v Kopru pustila velika pečat in si to zasluži.
Del stvari je sicer tovarna predala Tehničnemu muzeju v Bistri, ne bi pa bilo neobičajno, če bi se hranile v dveh ločenih muzejih. Filmski arhiv hrani ogromno filmskega materiala na to temo, dokumentacija je zbrana tudi v koprskem arhivu.