(SKRITA) ZGODBA

Veliko nas že dodobra pozna glavno poanto Drakule in njegovega početja. Nekaj več zanesenjakov pa lahko doda morebitna zgodovinska dejstva k splošni zgodbi, ki se prične z Vladom Tepešem. Bram Stoker nam je legendo približal v devetnajstem stoletju in tako Drakulo zapečatil in jo pretvoril v pop ikono. Šele filmska industrija je iz vampirske ikone ustvarila do določene mere uspešni finančni posel, jo nato izžela, sedaj pa je le še medli odsev svoje prvotne 'podobe'.

Problematika zgodbe je zgodba sama, ker jo je dovoljeno pretvarjati in prilagajati, tako da smo z novim filmom o Drakuli prišli do točke, ko naj bi se pojavilo novo (skrito) ozadje njegove pretvorbe in prekletstva. Kar ostaja je Vlad pretvorjen v neumrljivega krvosesa, ki išče svojo ljubezen.

DRAKULA ZNOTRAJ FILMSKE INDUSTRIJE

Filmskih izdelkov o princu teme naj bi bilo okrog 170, pomembnejših pa je kar 80 (da ne omenjamo še preostalih vampirskih filmov brez Drakule). Ljudje poznamo le peščico pomembnejših izdelkv in med njimi sodijo Nosferatu (1922), Dracula (1931; v katerem ga uprizori legendarni Bela Lugosi), Dracula Francisa Forda Coppole (1992; ko ga odigra znameniti Gary Oldman), pa Dracula 2000, Shadow of a Vampire, itn. Priča smo tako redni fabrikaciji različic zgodbe o transilvanski pošasti. Filmska industrija ne pusti dihati temačnemu liku, saj njegova večnost se izraža tudi v denarju.

Morda zadnji poskus ekranizacije (Dracula: Skrita zgodba) je tudi povezan s skokovito naraslim interesom za vampirske zgodbe, med katere sodijo tako celovečerci kot TV serije - naštejem lahko mednje True Blood, Only Lovers Left Alive, Byzantium, Vampire Diaries, saga Twilight, itn. Po letu 2000 vampirji spet postanejo trendovski, vendar niso več plemeniti, temveč prilagojeni sodobni družbi in vzdržni glede krvne potrebe. Mejijo na hipsterijo in izpadejo že patetični.

Drakula: Skrita zgodba se po svoje trudi vrniti ponos večnosti, vendar končni rezultat je nedovršen in morda prevelik zalogaj za režiserja Garyja Shorea, čigar je to prvi celovečerni poskus. Pripoved prinaša veliko lukenj in nekompatibilnosti, ki gledalca konstantno spravljajo v dvoumno razmišljanje o poteku celotne zgodbe. Specialni efekti ne dosegajo pričakovanega nivoja in so površno dodelani. Celoten film se prekomerno naslanja (predvsem estetsko in iz vidika specialnih efektov) na pretekle uspešnice, kot na primer 300 in sage Gospodarja prstanov, saj s 'kopiranimi' scenami deluje klišejsko in, predvsem, že videno.

Znotraj igralske zasedbe je Luke Evans edina svetla točka v filmu, ki liku Drakule prinaša dovolj teže, da izpade pričakovana ikona temačnosti, toda celoten trud do zaključka popolnoma izzveni zaradi prej omenjenih lukenj v zgodbi in praznih dialogov.

DRAKULA JE MRTEV

Tepeš je dokončno pokopan. Nekaj let bo sedaj potrebno dati mir hudičevemu sinu, da si kot (filmska) ikona opomore. Filmska industrija mu je sestavila oder, ki je bil hkrati taista krsta, v kateri prebiva čez dan. Zapečatena z žeblji. Najbrž bo zvenelo precej noro, vendar največji sovražnik Drakule je in zmeraj je bil film. Vlad, počivaj v miru.