VARIACIJE

Problematika Eurofesta se vleče že veliko ali pa preveliko let, saj je prerasla okvire za katere je bila organizirana, vse se namreč nismo zavedali, kaj ta in ena najbolj množičnih manifestacij resnično pomeni v mestu z nasmehom. Že ob pojavu termina Eurofest na začetku devetdesetih so se pojavili očitki, kdo je s strani rokometnih zanesenjakov in organizatorjev, prvi začel s takšnim poimenovanjem. Saj velja verjeti tudi ostalim, vendar ostaja dejstvo, da je Tone Barić, ki je v Izoli treniral veliko veliko mladihskih pogonov, da tudi ti, danes razumejo, kaj pomeni medsebojno sodelovanje, medsebojno tovarištvo, medsebojno razumevanje, prijateljstvo in spoštovanje. Ravno tukaj nastaja naglavni greh, da so koncepti razvoja rokometa krenili po poti podjetništva in različnih pristopov do igre ter kadrovske politike v obstoječih klubih. Pot, ki jo je namreč Tone Barič prehodil je bila ogromna, saj je prišel iz Sevnice in se tudi sam krepil kot igralec rokometa v Izolo, kjer si je ustvaril družino, ki nadaljuje rokometno pravljico. Ravno to, da je prišel iz Sevnice, torej od drugod, je morda tisti moteči faktor, ki mnogim ne da miru, saj nam je nekdo drugi prišel pokazati, kaj nam manjka ali pa morda kaj nam še dandanes primanjkuje. Morda bo nekega dneva bolj jasno, s kakšnimi problemi in nalogami ter finančnimi zagatami, se je kot organizator srečeval pri funkcioniranju celotne sheme organiziranosti Eurofesta. V vsej vnemi skupaj z obstoječimi spremljevalnimi prireditvami Eurofesta, tega kljub številki 23, še vedno nismo vzeli za svojega, kljub lokalni percepciji, da mora biti samo pri nas in nikjer drugje. Tone Barič je pač funkcioniral kot "one man band" in tako smo ga in ga še vedno dojemamo, čeravno je sama prireditev v vseh letih organiziranja izvenela kot preobsežna, preglomazna in prevelika, da bi jo kar tako nekdo pač organiziral. Lahko je bilo tudi kar nekaj napak, ki jih morda poznajo zgolj le organizatorji ali pa tisti, ki jim morda niso bili plačani vsi zasluženi honorarji za pomoč pri organizaciji, vendar bomo to žal spoznavali na način, da te prireditve ne bo več pri nas. In sedaj se bomo končno zavedki, kaj in sploh kaj je pomenil Eurofest za Izolo v celoti, koliko za izolsko gospodarstvo, kolikor ga je še ostalo, koliko za trgovinice, gostilne, slastičarne, pizzerije, itd...
Žal pa nikoli nismo znali dovolj ceniti že samo to, da so se športniki za ta teden vklopili v Izolo in živeli z Izolo ter v njej pustili neizbrisen pečat, največ pa pomeni to, da se še vedno radi vračajo v Izolo med Izolane, ki smo in jih bomo vedno radi sprejeli. Morda pa je bilo ravno pomanjkljivo sodelovanje ali pa premajhna oziroma preplitka občinska blagajna kriva za že več let potekajočim hrepenenjem, da se Eurofest delno ali v celoti preseli k bogatejšim sosedom. Podjetniška ustvarjalnost pač išče le poti, kako še bolj oplemenititi svoje prihodke, saj je žal podjetništvo v Izoli domala usahnilo, bodisi zaradi neperspektivnosti vsakokratne politične vrhuške, kar je pripeljalo vse do zaprtja največjih vlečnih konj izolskega gospodarstva, bodisi, da je govora o Mehanotehniki, Stavbeniku, IMPju, Mali Opremi, Ladjedelnici in sedaj še preseljenemu Delamarisu, ki ga sedaj s pridom upravljajo na Pivki, namesto v svojem rodnem mestu. Še v Jugoslaviji leta 1989 smo bili v Izoli po ustvarjenem narodnem dohodku na prebivalca na častnem in visokem 10 mestu z 22.372 Kdin in Koprom na 13 mestu z 19.998 Kdin ter Piranom na 28 mestu s 16.740 Kdin.
Od takrat je minilo komajda 3 leta več od začetka Eurofesta, pa se lahko vprašamo, kje smo in kam gre naš razvoj dandanašnji, je mar pot odhajanja podjetnikov iz Izole, res prava in edina pot, da gredo proč samo zato, ker jim odgovorni na vseh nivojih, ne znajo ponuditi ali prisluhniti z davčnimi vzpodbudami, da bi ostali in ustvarjali v občini, kjer živijo in kjer so se rodili. Medtem pa se je Eurofest razvijal v eno najbolj množičnih športnih in multikulturnih prireditev mladih, ne samo v Izoli ali pa na Obali, temveč tudi širše v regiji, obenem pa smo lahko srečni, da smo bili kar nekaj časa del tega gibanja...

http://eurofest.si/
http://eurofest.si/sl/home/
https://www.facebook.com/Eurofest.Izola

kako lepo je prebrat takšen komentar! Ko bi več ljudi razmišljalo tako kot ti, ni važno ali iz Kopra, Izole, Pirana... bi imeli raj na naši obali!

dol mi visi hehe.. zaradi mene je lahko u harpeljama

zadnji čas je, da postane direktor centra za šport in kulturo v Izoli Boris Kobal. On bo pripeljal Eurofest v Izolo!

Verjetno bo g. organizator v Kopru pobral 5 eur več....mislim, da tukaj ni Izolski župan prav nič kriv ampak lakomnost za denarjem nekaterih..... o imenih pa nebi