DUTB lani z manjšo izgubo

DUTB je po opravljenem internem vrednotenju prevzetih bančnih terjatev, za katere je menila, da jih je pri prenosu preplačala, občutno zmanjšala lansko čisto izgubo. Po revidiranih podatkih je znašala 5,8 milijona evrov, potem ko je nerevidirana ocena kazala na 81,93 milijona evrov izgube. V prvem polletju letos je znašala 7,7 milijona evrov.

Maja objavljeno nerevidirano poročilo Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je bila ustanovljena marca lani in je v popolni državni lasti, je pokazalo, da je t.i. slaba banka minulo leto sklenila z 81,93 milijona evrov čiste izgube. V to so bili vključeni stroški ustanavljanja družbe, glavnina izgube pa je izvirala iz prenosa slabih terjatev z Nove Ljubljanske banke (NLB) in Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) na DUTB.

Ta je za terjatve plačala več, kot je njihova poštena vrednost. Interna cenitev DUTB je po prenosu terjatev namreč pokazala, da prenosne cene v 20 primerih opazno navzgor odstopajo od poštenih vrednosti, zunanji revizor, KPMG Slovenija, pa je nato ocenil, da mora DUTB za 17 primerov narediti za 92,6 milijona evrov oslabitev.

V DUTB so se junija zato odločili za interno vrednotenje prevzetih bančnih terjatev, da bi določili poštene vrednosti teh sredstev. Znova so ovrednotili vrednost prenesenih terjatev za 104 največja podjetja, ki predstavljajo 80 odstotkov celotnega prevzetega portfelja, ter deset naložb v lastniške deleže in delnic v prenosni vrednosti 15 milijonov evrov.

Revizijo so opravili v KPMG Slovenija, pokazala pa je, da je poštena vrednost za ocenjevana sredstva za 39,9 milijona evrov nižja od prenosnih cen, kar predstavlja štiriodstotno zmanjšanje vrednosti prenesenih sredstev, je razvidno iz revidiranega poročila o poslovanju, ki so ga v petek zvečer objavili na spletnih straneh Ljubljanske borze.

Pri 62 podjetjih je bila poštena vrednost od prenosne nižja za skupaj 175,6 milijona evrov, pri 42 pa je bila višja za 145,7 milijona evrov. Pri teh so slabitve tako dosegle 29,9 milijona evrov.

Ocenjene poštene vrednosti za deset lastniških naložb so bile pri sedmih podjetjih za 10,3 milijona evrov nižje od prenosnih, pri treh pa višje za 0,4 milijona evrov. V tem primeru so slabitve znašale 9,9 milijona evrov, v obeh primerih skupaj pa so zaokroženo navzgor skupaj znesle 39,9 milijona evrov.

DUTB je v petek zvečer objavila tudi nerevidirano poročilo o poslovanju v prvem letošnjem polletju. Ustvarili so 7,7 milijona evrov čiste izgube, poslovnih odhodki in s tem tudi izguba iz poslovanja pa so znašali 6,5 milijona evrov.

Največjo postavko predstavljajo stroški storitev v višini 4,8 milijona evrov, medtem ko so stroški dela znašali 1,6 milijona evrov. Med stroški storitev prevladujejo stroški intelektualnih in osebnih storitev v višini 3,1 milijona evrov, med njimi predstavljajo svetovalne storitve dva milijona evrov, odvetniške in notarske storitve 0,5 milijona evrov ter stroški zagotavljanja računovodskih in IT storitev ter revizije 0,5 milijona evrov.

Prenos terjatev z dveh največjih slovenskih bank, NLB in NKBM, se je zaključil maja. Nominalna vrednost terjatev, prenesenih z NLB, znaša 2,278 milijarde evrov, tistih z NKBM pa 1,22 milijarde evrov. DUTB je bankama za prenesene terjatve izplačala za 1,1 milijarde evrov kapitala v državnih obveznicah, kar je približno tretjina knjigovodske vrednosti.

Na prenos terjatev čaka še Abanka Vipa, ki mora prej dobiti še zeleno luč Evropske komisije. Državne podpore bo deležna tudi Banka Celje, a tudi v tem primeru se čaka še na soglasje Bruslja. "Načrtovano je bilo, da se bo prenos nedonosnih terjatev iz Abanke Vipe na DUTB zgodil že v drugem četrtletju 2014, vendar je bil postopek podaljševan in se bo, kot kaže, zaključil v tretjem četrtletju 2014," so zapisali v DUTB.

Deli novico:

hopla cefizelj - slaba vlada ropar uspešnih daje lenuhom in nesposobnim |  31 .08. 2014 ob  18: 56
Za današnjo Slovenijo so še posebej aktualni poudarki glede davkov in subvencij: višji davki zavirajo tako proizvodnjo kot zaposlenost, država pa podjetjem nikdar ničesar ne daje, ne da bi jim poprej jemala. Državna sredstva namreč v celoti izhajajo iz davkov. »Ko država podjetjem posoja denar oziroma jim daje subvencije, s tem zgolj podpira neuspešne podjetnike na račun obdavčitve uspešnih,«