Nekdanja tovarna z markantnim, 52 metrov visokim dimnikom, že več kot 130 let zaznamuje podobo tega ribiškega mesta. Klasicistične hale dopolnjuje moderna arhitektura vhodnega dela iz obdobja 1936-1938.

Kot je moč prebrati v registru nepremične kulturne dediščine ministrstva za kulturo, je bila tovarna Arrigoni nekdaj največja tovarna predelave hrane na Jadranu. Stavba je danes znana pod različnimi imeni; Droga (kot jo navaja register kulturne dediščine), Argo in Arrigoni. Slednje ime je dobila po italijanskem lastniku iz obdobja med obema vojnama, ohranilo pa se je tudi drugje, saj ga nosi tudi bližnji park in npr. lokalni namiznoteniški klub.

Propadle proizvodne hale so skozi leta zamenjale več lastnikov, nazadnje pa je območje s prevzemom podjetja Argolina prešlo pod DUTB. Ta je letos območje, kjer je medtem svoj prostor našla t.i. avtonomna cona Argo, zaradi nevarnosti in neprimernosti objektov zaprla in zavarovala.

Odkar je postala lastnica Argoline, DUTB ni izvajala del zaščite in rekonstrukcije objektov pod spomeniškim varstvom, so pojasnili za STA. "Cilj DUTB glede omenjenega podjetja je prodaja tega, v vmesnem obdobju pa tudi oddaja nepremičnin za doseganje optimalnega donosa," so zapisali. Kot so dodali, še niso začeli arhitekturno-urbanistične preverbe, pripravljajo pa idejni načrt.

Ker je območje tovarne v lasti slabe banke, je vizija prostora odvisna tudi od potencialnih investitorjev, pa pravijo na izolski občini. "Zagotovo pa si - kot na drugih degradiranih območjih - občina želi, da bi potencialna nova investicija vplivala na odprtje novih delovnih mest, da bi se na območjih izvajale dejavnosti skozi vse leto, ki bi posledično nudile višji nivo kakovosti življenja," so navedli. Odprta ostaja tudi možnost, da se na območju uredi muzej, so dodali.

V Izoli se je konec 19. stoletja hitro razvila ribiško-predelovalna industrija. Prvi tovarni na območju ob skalah cerkve sv. Petra leta 1881 (kasnejši Delamaris) je že leto kasneje sledil Warhanek z Dunaja. Z menjavo držav in družbenih ureditev se je spreminjalo tudi lastništvo. Tovarno Warhanek je med obema vojnama prevzel novi lastnik Giorgio Sanguinetti, v tem času pa se je tudi preimenovala v Arrigoni.

Skupaj z drugo izolsko tovarno Ampeleo so leta 1938 organizirali tudi lastno ribiško floto, ki je štela kar 31 plovil. V času Jugoslavije se je Arrigoni preimenoval v Argo, ki se je čez leta namesto za ribe specializiral za druge živilske proizvode. Konec 70. let je tovarna prešla pod Drogo Portorož.