Zakon je začel veljati 20. maja, prehodni rok šest mesecev za začetek uporabe pa je bil določen, da bo mogoče lažje izpeljati prehod s sedanjega sistema na novega. Zakon določa, da je Državno odvetništvo samostojen in avtonomen državni organ, ki opravlja strokovne naloge na področju varstva premoženjskih ter drugih pravic in interesov države prek pravnega zastopanja v sodnih in drugih postopkih pred domačimi, tujimi in mednarodnimi sodišči ter arbitražami.

Novi zakon širi nabor javnih subjektov, ki bodo lahko koristili usluge državnih odvetnikov na sodišču. Državni odvetniki bodo med drugim lahko zastopali tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lokalne skupnosti in javna podjetja. Ker bodo njihove storitve za vse te subjekte "brezplačne", prvi mož državnega pravobranilstva Jurij Groznik pričakuje, da se bodo marsikje odločili svoje odvetnike zamenjati za državne.

Če so bili pravobranilci državni funkcionarji z osemletnim mandatom, bodo državni odvetniki javni uslužbenci, zaposleni za nedoločen čas.

V državnem odvetništvu bodo delovali generalni državni odvetnik in njegov namestnik kot funkcionarja ter višji državni odvetniki, državni odvetniki in kandidati za državne odvetnike, ki bodo imeli status javnih uslužbencev. Zakon določa, da generalnega državnega odvetnika imenuje vlada na predlog ministra za šestletno obdobje z možnostjo ponovnega imenovanja.

Groznik je v začetku novembra v pogovoru za STA povedal, da bodo državni pravobranilci na nov status državnih odvetnikov prehajali postopoma, vsak posameznik takrat, ko mu bo potekel trenutni osemletni mandat pravobranilca. Še vsaj nekaj let bo tako v hiši nekaj pravobranilcev s statusom funkcionarja ter (vedno večje) število državnih odvetnikov, ki bodo javni uslužbenci, zaposleni za nedoločen čas.

Ravno v četrtek so poslanci sprejeli spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katerimi so zagotovili pravno podlago podlage za uvrščanje delovnih mest oz. nazivov državnih odvetnikov v plačne razrede. Groznik sicer vztraja na stališču, ki ga je zagovarjal že v času sprejemanja zakona, da državni odvetnik zaradi narave njegovega dela ne more biti javni uslužbenec, ampak funkcionar.