V zadnjih mesecih se veliko govori o Zakonu o navijačih, povod za to pa naj bi bili izgredi na stadionih, predvsem tisti na večnem derbyju med Mariborom in Olimpijo. V nadaljevanju objavljamo svoje mnenje glede tega, oziroma zakaj smo proti sprejetju Zakona o navijačih, ki naj bi bil spisan po vzoru zahodnih držav. V medijih se največkrat omenja Anglija, ki naj bi bila zibelka huliganizma v Evropi in po mnenju laične javnosti ter rumenega tiska najboljši primer odprave le-tega.
Državna represija proti navijačem uničuje slovenski nogomet
Rizičnih tekem v Sloveniji skorajda ni, še te, ki so, pa lahko preštejemo na prste ene roke. Prav tako se da na prste ene roke prešteti izgrede na tekmah. Teh par izgredov ravno novinarji rumenega tiska najbolj potencirajo, ne da bi se poglobili v to, zakaj do incidentov sploh prihaja in kdo je za vse to odgovoren. Ti isti mediji govorijo, da je za majhen obisk na slovenskih stadionih krivo to, da ni sprejet Zakon o navijačih, saj se ljudje oziroma družine bojijo iti na stadione zaradi morebitnih incidentov. To pa seveda ni res.
Polni stadioni samo na derbijih
Slovenski stadioni so prazni, napolnijo se le in samo ob derbijih, ko je tveganje, da pride do incidentov, največje (večni derbi med Olimpijo in Mariborom ter lani na prekmurskih derbijih med Nafto iz Lendave in Muro iz Murske Sobote, pa morda še na kakšni tekmi, kjer so nastopali omenjeni klubi). Vsem tem mestom je skupno to, da imajo organizirane navijaške skupine, torej, kjer so organizirani navijači, je tudi gledalcev več, saj so ravno navijači tisti, ki poskrbijo za to, da dobi neka tekma večji pomen in sploh naziv derbi. Najslabši obisk beležijo klubi, kot so Triglav, Koper, Domžale in Aluminij Kidričevo. Ti klubi ali nimajo navijačev ali pa jih je malo in so v fazi oživljanja svojih navijaških skupin. Tu se seveda lahko tudi vprašamo, kaj naredi NZS in pred tem Združenje prvoligašev za večji obisk na stadionih? Nič.
Komu je sploh mar za nogomet?
Ni prenosov na nacionalni televiziji, prav tako ni nobene oddaje na nacionalki namenjene nogometu, kot je to nekaj normalnega po celi Evropi. Pa tudi vstopnice so predrage in ponudba klubov gledalcem je porazna. Prav tako oglaševanje tekem. Svoje pripomorejo tudi uprave klubov s svojim nestrokovnim ter netransparentnim delovanjem in poslovanjem. Tu pa nastane problem, ker v Sloveniji že od osamosvojitve dalje čakamo zakon, ki bi lahko športne klube iz športnih društev preuredil v drugačen status pravne osebe (d. d., d. o. o. ali kaj podobnega) in so klubi tarča mešetarjenja, kar pa ljudi nedvomno prej odganja iz stadionov kot pa vabi. Torej so res navijači krivi za slab obisk na slovenskih stadionih?
V Sloveniji huliganov ni. Mediji radi napihujejo, da bi morala Slovenija prevzeti angleško zakonodajo. V Angliji so jo uvedli pred 20 leti, pa se še vedno soočajo s huliganizmom, ki ni nič manjši kot pred 20 leti. Vsakoletno prihaja do izgredov na stadionih in vsakodnevno prihaja do izgredov na ulicah v okolici stadionov. Vendar mediji o tem ne poročajo. Zakaj bi potrebovali tak zakon o navijačih, ki problemov ne rešuje? Očitno v moderni družbi problem nastane "problem" šele takrat, kadar o njem poročajo mediji, ne glede na to, ali ti "problemi" zares obstajajo ali ne. V Angliji o tem več ne poročajo, zato v slovenski laični javnosti velja pravilo, da problemov s huliganizmom več ni, kar je zmotno mišljenje.
Dvojna merila
V čem je navijač, ki prižge baklo na tekmi, drugačen od navadnega državljana, ki prižge baklo na gasilski veselici? V čem je navijač, ki se pred stadionom stepe z drugim navijačem, drugačen od državljanov, ki se stepejo na zabavni prireditvi ali v gostinskem lokalu? Slednjih pretepov je v Sloveniji dosti več in so vsakodnevni pojav, pa se ne dela nobenih posebnih zakonov in se o tem ne piše na dolgo in široko po medijih, saj v Sloveniji že sedaj veljajo zakonski predpisi, ki organizatorjem ter varuhom reda in miru dajejo zadostno podlago za ukrepanje na področju preventive, nadzora in tudi posredovanja. To je pred časom za Dnevnik potrdil tudi Dušan Marciuš, dolgoletni strokovnjak s področja varovanja športnih prireditev.
Zakaj se v medijih ne poroča tudi o nasilju in represiji nad navijači ter o nestrokovnosti varnostnih služb in slabi organizaciji tekme? Zakaj policija ne kaznuje le tistih, ki storijo kaznivo dejanje oziroma prekršek, temveč kaznuje z udarci pendrekov in z metanjem solzivca še ostalih pribl. 500 navijačev, kjer so med drugim tudi ženske in otroci? Lep primer je zadnji večni derbi v Mariboru in izživljanje policistov nad Green Dragonsi. To izživljanje je lepo videti iz vrste videoposnetkov. Po tekmi pa rumeni mediji v javnost lansirajo vrsto prikrojenih izjav, dezinformacij ipd. Ena največjih takih načrtnih dezinformacij je ta, da so hotele Viole izprazniti sektor, da bi obračunale z Green Dragonsi, kar ni res, saj so hotele zapustiti sektor zaradi protesta proti tako nasilni deportaciji ljubljanskih navijačev iz stadiona.
Mediji velikokrat manipulirajo
Podobnih primerov medijske manipulacije je bilo še ogormno. Svojo krivdo so odigrale tudi varnostne službe, ki so dopustile, da je mariborski "Husein Bolt" neovirano "prešprintal" celo zelenico in zalučal med ljubljanske Green Dragonse gorečo baklo, kar je bil povod za vse skupaj. Zakaj ga noben varnostnik ni ustavil in preprečil tega dogodka, pa puščamo bralcem, da si sami ustvarijo mnenje.
Ko se sprejema take Zakone oziroma spreminja obstoječe zakone in ostale akte, je potrebno biti previden. Ni vse zlato, kar se blešči, prav tako ne angleški model zakona ne. In naj ponovimo, Slovenija ni Anglija, ne po nogometni tradiciji ne po tipu navijačev ne po infrastrukturi, niti po vloženem denarju v nogomet ali po številu izgredov na stadionih in na ulicah v okolici stadiona. Tudi kulturno in socialno okolje ni enako. Zato je potrebno dobro premisliti pred spreminjanjem zakonodaje, da se ne bo iz stadionov odgnalo še tiste peščice navijačev in gledalcev, ki dandanes obiskujejo stadione.
Tifozi smo vedno bili prisotni na nogometu, od leta 1987, z vzponi in padci, do danes. Občasno smo se pojavljali še na košarki in vatrerpolu, 4x tudi na rokometu (2x kp-izola, 2x rep. slo - avs/bonifika in slo -hrv/kodeljevo.
12-i so se pojavili, kot nekakšna fan grupa, kot nekakšna "protiutež" ultras skupini (Tifozi vodimo ultras razmišljanje, 12-i pa fan). Neptun Warriorsi so bili prisotni le na par tekmah (še to le na rokometu, morda kakšen posameznik kasneje na nogometu, med 12-imi). Bruhoti nikoli niso obstajali, temveč so le mit (ne bi zdaj o tem). Ultras Škofije? Nikoli jih nisem videl. Le slišal sem o njih. Sicer pa so podskupine prisotne pri vseh navijaških skupinah, torej so vabljene tudi k nam.
Tifozi so ponovno srce Kopra,to se je videlo tudi proti Triglavu.....dvanajsti pa so zapustili stadion za it na reprezentanco....jebala jih ona!!!!Prvo Koper pol vse ostalo....prosim jih da ne izpostavijo vec njihov trasparent na Bonifiki!!!saj tega ne zasluzijo!!!!
Nej navijajo za raprezentanco ce je to za njih kao neki orgazem vodit skupinco in delat kao neko vzdusje!!!
Zapustili ste stadion ko je Koper potreboval podporo....ko vas jebe vas in reprezentanco!!!
MI TIFOZI SRCE SMO KOPRA!!!
V kolikor se nestrinjaš z zapisom dolgoletnega navijača vseh koprskih kolektivov, me mirno lahko demantiraš z argumenti. Do takrat pa se vzdržuj neumesnih vpisov.