Na vprašanje, ali bi morali razpis za prodajo Telekoma Slovenije ponoviti ali ga prodati ponudniku, je 73 odstotkov vprašanih odgovorilo, bi bilo razpis treba ponoviti. Za prodajo obstoječemu ponudniku jih je bilo 12 odstotkov, 15 odstotkov pa jih je odgovorilo z "ne vem".

Večina proti prodaji Telekoma

Prodaje Telekoma sicer ne podpira skoraj polovica vprašanih. Med njimi jih je 30 odstotkov odgovorilo, da je sploh ne podpira, še 25 odstotkov pa, da je ne podpira. Da je niti ne podpira niti podpira, jih je odvrnilo 17 odstotkov. Prodajo podpira 26 odstotkov vprašanih, od tega jo zelo podpirajo štirje odstotki vprašanih. Dva odstotka pa jih je odgovorilo z "ne vem".

Na vprašanje, ali bi se predsednik republike Borut Pahor moral udeležiti proslave ob 70. obletnici zmage nad fašizmom v Moskvi, na katero ga je povabil ruski predsednik Vladimir Putin, je 47 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno. Da bi moral povabilo zavrniti, jih meni 35 odstotkov, 18 odstotkov pa je izbralo odgovor "ne vem".

Povečati bi bilo treba koristi za socialno najšibkejše

Anketirance so tudi spraševali, kateri od naštetih vladnih ukrepov bi se jim zdel najbolj primeren, če bi Slovenija dosegala gospodarsko rast. Večina, 38 odstotkov, bi se odločila za povečanje koristi za socialno najšibkejše. Varčevanje oziroma konsolidacija javnih financ se zdi najbolj primerna 21 odstotkom vprašanih, 15 odstotkov pa jih meni, da bi morala država olajšati gmotni položaj upokojencev. Da bi morali sprostiti plače v javnem sektorju, meni 13 odstotkov vprašanih, osem jih je izbralo odgovor "nič od naštetega", pet pa "ne vem".

Prodajo Pivovarne Laško nizozemski pivovarni Heineken kot zelo pozitivno potezo ocenjuje osem odstotkov vprašanih. Večina, 32 odstotkov, jih meni, da je šlo za pozitivno potezo, za 23 odstotkov ni prodaja niti pozitivna niti negativna, 19 odstotkov pa jo ocenjuje kot negativno potezo. Da je šlo za zelo negativno potezo, meni 11 odstotkov vprašanih, sedem odstotkov pa je izbralo odgovor "ne vem".

Bi Fišer moral odstopiti?

Anketirance so prav tako spraševali, kako bi moral po njihovem mnenju ravnati generalni državni tožilec Zvonko Fišer, ki mu Komisija za preprečevanje korupcije očita, da je pri zaposlitvi Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva ravnal koruptivno, kar Fišer sicer zanika. Da bi moral odstopiti, meni 39 odstotkov vprašanih, 41 odstotkov pa, da bi moral s končno odločitvijo počakati do sodne odločitve. Devet odstotkov jih meni, da naj s svojim delom nadaljuje, 11 odstotkov vprašanih pa je izbralo odgovor "ne vem".

Telefonsko anketo je za uredništvo Dela od 14. do 16. aprila na reprezentativnem vzorcu 400 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik.