Ena od teh nalog je razpis za revizijo vrednosti drugega tira, ki je po ministrovih besedah pripravljen, treba pa je še končati usklajevanja z Evropsko investicijsko banko (EIB) oziroma z evropskim svetovalnim naložbenim vozliščem.

V začetku decembra načrtujejo srečanja, na katerih naj bi se dogovorili o ustreznosti obstoječega predloga, nato pa želi minister še potrditev vlade, saj gre za študijo, ki terja določena sredstva. Če bo odločitev vlade pozitivna, bodo naročilo izvedli.

Pol leta za izbiro izvajalca in nalogo

Gašperšič predvideva, da bi za izvedbo oziroma za izbiro izvajalca potrebovali približno dva meseca, za samo nalogo pa približno štiri mesece, tako da je rezultate pričakovati v roku pol leta. Tedaj pričakuje tudi odgovore o možnih racionalizacijah in optimizacijah projekta.

Koliko časa bo trajalo usklajevanje z evropskimi partnerji, je po Gašperšičevih besedah težko reči. "Ampak to nalogo moramo opraviti do prvega odprtega razpisa, na katerem bomo s tem projektom kandidirali. Pričakujemo, da bo ta konec leta 2016," je poudaril.

Po denar v ostanke ovojnic kohezijskih sredstev

To je po njegovih besedah prvi možni razpis, na katerem želijo kandidirati z drugim tirom. Na tem razpisu se bodo delili ostanki ovojnic kohezijskih sredstev, ki predvidevajo večji delež evropskega sofinanciranja kot na primer splošne ovojnice.

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je sicer v začetku meseca v Bruslju ocenila, da se namerava po njenih informacijah drugi tir prijaviti na razpis leta 2018 v okviru instrumenta CEF za infrastrukturne projekte, ko bodo združili ostanke vseh ovojnic v eno samo ovojnico.

Zanimajo se Kitajci in svetovna podjetja

V povezavi z zasebnimi vlagatelji v drugi tir pa je minister Gašperšič danes izpostavil, da je interes za financiranje projekta prisoten že vrsto let, ne samo med kitajskimi vlagatelji oziroma logističnimi podjetji, temveč tudi med drugimi večjimi svetovnimi podjetji.

Gre pa po njegovih besedah za sodelovanje, v katerem bi zasebni vlagatelj zagotovil sredstva, ki bi se mu nato vračala v obliki plačevanja zagotavljanja zmogljivosti, s proračunskimi sredstvi ali drugimi kombinacijami, na primer z njegovim sodelovanjem v Luki Koper.

Odločitev je na strani Luke Koper

Ta interes torej obstaja, na potezi pa je po Gašperšičevih besedah Slovenija, ki se mora odločiti o viziji kapitalskega upravljanja Luke Koper. Po sedanji strategiji je to precej zaprto, treba je odločiti, ali naj se odpre za zasebne vlagatelje. "To so zadeve, o katerih se bo treba še pogovarjati," je poudaril Gašperšič.

"Kar se tiče interesa za vlaganje, pa je ključna naša naloga, da opravimo ta del domače naloge, kako bomo vlagateljem ta sredstva potem sposobni odplačevati," je opozoril minister.

Pri tem je pomemben čim večji delež evropskih sredstev, možen je tudi vložek zasebnega partnerja iz naslova sodelovanja v Luki Koper, en del pa bo treba verjetno zagotoviti iz proračuna in za ta del želijo, da bi bil čim manjši, je pojasnil.