Hiša na Vergerijevem trgu 3 je za marsikoga drugi dom. Dobrodošel je vsakdo, ki se je znašel v stiski, potrebuje nasvet, kako naprej, ali pa bi samo malo poklepetal. Ekipa Šentmara Koper, ki jo vodi Tina Nanut, se trudi, da obiskovalcem nudi podporno, prijazno, a tudi kreativno okolje.
Drugi dom v središču Kopra
Koper
"Nekateri prihajajo k nam dnevno, drugi tedensko, tretji pa samo občasno. Uporabnike v dnevnem centru sicer vpišemo v evidenco, a vanje drugače ne silimo. Sami izbirajo, katere dejavnosti se bodo udeležili," pove Tina Nanut, vodja Dnevnega centra Šentmar, ki je del krovne organizacije Šent, Slovenskega združenja za duševno zdravje. Ob tem pa takoj doda: "Imamo pa nekaj osnovnih pravil, ki se jih strogo držimo, med katere sodi tudi prepoved vnosa alkohola ali drog, prav tako odslovimo vsakogar, ki je pod vplivom omenjenih substanc."
Pester izbor aktivnosti
Dnevni center, ki je odprt vsak delovni dan, od 9. do 16. ure, povprečno obišče 15 do 20 uporabnikov na dan. Glavni cilj tega programa je psihosocialna rehabilitacija oseb s težavami v duševnem zdravju, za kar izvajajo individualno in skupinsko obliko dela. Ob tem pa so uporabnikom na voljo še različne prostočasne aktivnosti. Družijo se ob kartah, biljardu, časopisih, knjigah in računalniku, lahko se učijo tujih jezikov - angleščine, nemščine in francoščine -, in različnih veščin, na primer računalništva, kreativnega pisanja in šivanja. Enkrat tedensko se odpravijo tudi v pasje zavetišče in sprehajajo pse. Poleg Nanutove je v Centru zaposlenih še pet ljudi, od tega dva preko javnih del, pomaga pa jim še okoli deset prostovoljcev.
Najtežje so čustvene ovire
Poleg dnevnega centra, Šentmar izvaja še program socialne vključenosti, ki se mu lahko pridružijo tisti s statusom nezaposljivosti. V ta program je vključenih sedem ljudi, namenjen pa je usposabljanju za delo. "Pri nas uporabniki delajo izdelke iz gline in iz papirja, vendar gre bolj kot za pridobivanje nekega tehničnega znanja, za socialne ali čustvene kompetence, ki so pravzaprav največja ovira," pojasni sogovornica. Med ogledom Šentmarovih prostorov se ustaviva v delavnici, kjer se nama pridruži Desa in mi z veseljem razkaže njihove stvaritve, od barvastih sovic iz gline do umetelno oblikovanih papirnatih vaz.
Korak do novega življenja
Šentmar vodi tudi dve stanovanjski skupini z desetimi nastanjenimi varovanci, ena je v Kopru, druga pa v Piranu. "Izkazalo se je, da se mnogi ljudje s čustvenimi težavami, ki so si opomogli in bi lahko zaživeli zunaj zdravstvenih institucij, znajdejo pred novo oviro – kako do novega doma. Vključitev v stanovanjsko skupino lahko pomeni pot do reševanja tega problema, četudi to potem traja deset let ali več," meni Nanutova. Kot pravi, si ne domišlja, da s svojim delom rešuje življenja, lahko pa komu odpre vrata, pokaže na možnosti, ki jih ima. Njegova odločitev pa je, kaj bo storil. "Tudi, če se odloči, da ne bo šel po nakazani poti, ali bo zastal na sredi, to spoštujem. Namesto njega pa ne morem narediti nič," razloži.
Tu se lahko počutijo varne
Ali ima kdaj občutek, da je njeno delo zaman? »Odzivi naših uporabnikov pričajo o naprotnem. Kot povedo, se pri nas počutijo varne, sprejete, tudi če imajo v žepo diagnozo o duševni bolezni,« odgovori.
Ob odhodu mi je na misel prišla tista Ježkova: "V hiši številka dvestotri se godi sto stvari. Zunaj je sonce, zunaj je dež, ti pa mirno mimo greš ..."