Najprej je bil šport pri vas, tenis?

"Tenis in nogomet sta me najprej zanimala. Ko je bilo evropsko teniško prvenstvo v Mariboru, sem si želela pisati … začela sem v športni redakciji … Tudi linijska teniška sodnica sem bila. Ko sem se ponudila za honorarno delo pri športu, mi je urednik kulture (op. dnevnika Večer) Vili Vuk predlagal sodelovanje. Tudi gledališče me je ob filmu vedno zanimalo. Vuk mi je predlagal intervju z mladim režiserjem s Prve gimnazije, Tomažem Pandurjem. Naslednji dan je bila premiera Vrat Slavka Gruma na gimnaziji. Pred njo sva se v restavraciji Ljudski vrt zmenila za intervju in takoj sva bila na isti valovni dolžini … A ko sem videla tisto prvo Pandurjevo predstavo, sem bila očarana. In od takrat smo bili neločljivi. Skrbela sem odtlej produkcijsko za Pandurjevo gledališče. Bilo je leto 1989. Še zdaj hranim izrezek tistega mojega prvega intervjuja za Večer. Po tistem sem postala Pandurjeva producentka …"

Prvi in edini pri nas ste imeli diplomo praške FAMU iz kulturnega marketinga, iz tega deficitarnega področja še danes. In vse se je začelo s Tomažem Pandurjem, kajne?

"Lahko bi rekla, da sem prva pri nas iskala kulturne sponzorje za vrhunsko kulturo. Prvi sponzor Pandurjevemu teatru je bila Radenska … Najino sodelovanje je trajalo 36 let, do letos, do Tomaževe smrti. Z njim sem prepotovala celo Evropo in svet, od Mehike do Madrida, neštetokrat od Berlina do Valladolida … Skrbela sem, da se je glas o Tomažu v naših medijih sploh pojavil. Tukaj je bila vedno neka čudna ignoranca. Svetovno kariero je dosegel in slavo, ki mu je ne more nihče in nikdar oporekati. Dela ostanejo."

Kdaj ste se vpisali na FAMU? V tistih socialističnih časih je bila kar revolucionarna odločitev.

"Bila sem tudi producentka Plesnega foruma Slovenije in tam sem spoznala po eni od premier v Mariboru Tomaža Lauka, ki je študiral v Pragi. Ko sva se predstavila, mi je predlagal študij produkcije na filmski akademiji v Pragi … In naval je bil res veli. Samo pet so nas sprejeli. Prvo šolsko leto je bilo 1984/85. Postavila sem rekord, saj sem diplomirala v najkrajšem času in prejela nagrado češkega ministrstva za šolstvo za diplomsko nalogo. Tema je bila o piranskem filmskem studiu. Prva praksa, ki sem jo imela, je bila snemanje filma Poletje v školjki, prvi del. Takrat sem se zaljubila v Piran …

Moja diplomska naloga se je lotevala piranskega filmskega studia in eksterierov na Obali za koprodukcijska snemanja. Čehi so jo takoj odkupili, ker so videli njeno uporabo v praksi. Isto leto je moj mentor, profesor Sekvenc, snemal celovečerni film v dveh delih v koprodukciji s Slovenijo o Jožefu Reslju, izumitelju ladijskega vijaka.

Študirala sem v času, ko so bili na akademiji režiserji svetovne slave … Še vedno je FAMU prva v Evropi in med desetimi v svetu že leta."

Po Pragi so se odprle možnosti doma, pri slovenskem filmu?

"V drugem letniku sem zaradi študijske uspešnosti dobila mednarodno štipendijo Zamtesa in zagotovljeno službo na Viba filmu, ki je bil edini filmski producent v Sloveniji tedaj. Moj prvi film, kjer sem sodelovala, je bila Kavarna Astoria, bila sem vodja snemanja v drugem delu. Ta film je prepotoval vse festivale, tudi v tekmovalnem delu Karlovih Varov je bil. Ko je Viba razpadla, se nekaj časa filmi sploh niso mogli snemati. Vrnila sem se v Maribor, kjer sem začela delati v regionalnem centru nacionalne televizije kot režiserka. Postala sem producentka oddaje Poglej in zadeni, ki je startala v najmanjšem studiu v našem regionalnem centru in s Petrom Radovičem in Stojanom Auerjem prerasla v največjo razvedrilno oddajo z najprominentnejšimi gosti s svetovne scene v novejši zgodovini naše televizije. Presegla je vse okvire gledanosti …

Iz visoke umetnosti sem prestopila v estrado in nazaj. It Madrida sem znala pripotovati direktno na koncert Severine, nekaj dni kasneje pa na koncert k Dubravki Tomšič Srebotnjak. Ne delam razlik med žanri, vse je lahko vrhunsko."

Pri vašem zadnjem delu, vodenju portoroškega Avditorija, vam pride ta polivalentnost zelo prav. V vašem programu je vse to – od vrhunske klasike do popa, od Noči opere do Melodij morja in sonca?

"Preko 2000 telefonskih številk je to s kulturno-umetniškega, komercialnega, poslovnega sveta. Včasih je treba v dveh urah urediti sponzorja, ozvočenje … Maksimalno fer in profesionalen je treba biti. Ljudi delim samo na pametne in neumne, dobre in žleht, nobena politika, verska pripadnost me ne zanimata. Tudi v politični marketing sem se spustila. Težje ko je, večji je izziv.

Čudili so se mi, da sem se preselila na Obalo. A saj sem se selila v najlepši del Slovenije, ne v neke rovte. Vsako leto sem bila tukaj na filmskem festivalu, navezana sem od nekdaj na te kraje. Če bi bila funkcija direktorja samo poslovna, me ne bi zanimala, ker pa sem tudi umetniška direktorica, je pretehtalo … Avditorij je največji kulturni center na Obali in v slovenskem merilu imamo več sedežev kot Cankarjev dom, če združimo vso našo infrastrukturo …"

Koliko sedežev je v dvoranah Avditorija?

"V notranji dvorani Avditorija je 500 sedežev, 2200 v amfiteatru in 280 v Tartiniju, dvestoletnem gledališkem biseru. Možnosti so za ples, film, teater, komercialne prireditve, kongrese … Doslej Avditorij še ni imel izgube. Sodelujemo z italijansko skupnostjo, z Zvezo kulturnih društev, z lokalno skupnostjo …"

Kakšen kolektiv vodite?

"Trinajst ljudi je zaposlenih v Avditoriju, z mano vred. Za tolikšno infrastrukturo, 41-letno zgodovino in program, ki ga imamo, okoli 250 dogodkov, nas je res malo …"

V Avditoriju že dolgo ni bilo toliko mariborskih umetnikov, kot jih je bilo zadnje tedne – Noč opere, kvartet Feguš, v abonmaju imate Brezmadežno pa Večno mlade … Policentričnost je vaša deviza?

"Seveda. Ko sem videla fascinantno sceno 15 tisoč ljudi v mariborskem Mestnem parku na Operi pod zvezdami, sem se odločila, da jih povabim. Letos je bila prvič tukaj Noč opere, ljudje so bili navdušeni in upam, da bo tradicionalna. Bile so stoječe ovacije … Tudi v gledališkem abonmaju so Mariborčani, a s kvalitetnimi predstavami, ob njih je še Ptuj, Šentjakob, Drama … Do konca mandata si želim, da ne bodo več v večini komedije. Iščem po principu dobiti najvišjo kvaliteto za najugodnejšo ceno …

Moja želja je, da bi uvedli mini glasbeni abonma, z enim simfoničnim koncertom, opero in baletom. Vsaj tri predstave letno. Obenem pa se dogovarjamo za prvi abonma amaterskih predstav pri nas."

Celoten intervju je dostopen na Večerovem portalu.