Za financiranje volilne kampanje so smele stranke porabiti dobrih 680.000 evrov, a so bile v letu trojih volitev, po napovedih sodeč, precej skromnejše. Pri pridobivanju sredstev jih je ovirala tudi spremenjena zakonodaja, ki prepoveduje pridobivanje sredstev za financiranje kampanje od pravnih oseb, pač pa jih lahko prispevajo le fizične osebe.

Koliko so posamezne stranke zbrale in porabile za volilno kampanjo, še ni znano, večina jih podatkov na prošnjo STA še ni posredovala. Iz SDS so denimo sporočili, da je bila njihova kampanja skromna, sredstva pa porabljena smotrno in gospodarno. Pretežni del sredstev za kampanjo so sicer zagotavljali kandidati sami.

V PS, ki se ji sicer ni uspelo ponovno uvrstiti v državni zbor, imajo za vse volitve v letošnjem letu rezerviranih 240.000 evrov. Podatkov o točni porabi po posameznih volitvah še nimajo, ocenjujejo pa, da bo znesek brez prispevkov fizičnih oseb med 100.000 in 140.000 evri. Sredstva je stranka zbrala iz proračuna, članarine, prispevkov fizičnih oseb in najemom kredita.

Strošek kampanje SLS, ki je prav tako izpadla iz parlamenta, pa bo nižji od stroškov s prejšnjih volitev. Ker računi še prihajajo, o natančnem končnem znesku kampanje še ne morejo govoriti. Stranka je sicer kampanjo financirala pretežno iz naslova rednega poslovanja in donacijami fizičnih oseb, kredita pa ni najemala.

SMC slabih 100.000 evrov povračila

Organizatorji kampanje imajo sicer na voljo še nekaj časa, da pripravijo poročila o financiranju kampanje. V štirih mesecih po dnevu glasovanja, torej do 13. novembra, morajo zapreti posebne transakcijske račune, ki so jih odprli za namene financiranja kampanje. Nato pa morajo v 15 dneh Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) predložiti poročilo o financiranju kampanje.

V njem morajo poročati o skupni višini zbranih in porabljenih sredstev za kampanjo, vseh prispevkih fizičnih oseb, ki presegajo povprečno bruto plačo, vseh izdatkih, namenjenih financiranju kampanje, ter vseh posojilih, ki so jih morebiti najeli za financiranje kampanje.

Poročila mora Ajpes nato javno objaviti na svoji spletni strani, računsko sodišče pa v šestih mesecih opravi revizijo pri tistih organizatorjih kampanje, ki imajo pravico do delnega povračila stroškov.

Do povračila so upravičene tiste stranke, ki so jim pripadli mandati v državnem zboru, in sicer v višini 0,33 evra za vsak dobljeni glas. To pomeni, da bo zmagovalka volitev SMC upravičena do 99.515 evrov povračila, SDS bo dobila povrnjenih največ 59.747 evrov, DeSUS 29.359, SD 17.242 evrov, Združena levica 17.222 evrov, NSi 16.119 evrov, ZaAB pa do 12.636 evrov. Znesek povračila sicer ne sme presegati dejanskega zneska, ki so ga stranke porabile za kampanjo.

Višina sredstev se ni vedno odražala v volilnem rezultatu

V preteklosti so stranke za financiranje kampanje porabljale različne vsote, višina sredstev pa se ni vedno odražala v volilnem rezultatu. Največ sredstev doslej za kampanjo je leta 2008 porabila LDS, in sicer 737.258 evrov, kar je bilo več od zakonsko dovoljenega zneska. Ker pa je bilo tedaj izvoljenih le pet poslancev te stranke, to pomeni, da je LDS na poslanca porabila skoraj 150.000 evrov. Izdatno financiranje kampanje se ni splačalo niti NSi leta 2008, ko je kljub 525.607 evrov vredni predvolilni kampanji izpadla iz parlamenta.

Po drugi strani pa se je večji vložek v kampanjo obrestoval SD leta 2008, ko je porabila 676.299 evrov, v DZ pa je bilo izvoljenih 29 njenih poslancev. Na izvoljenega poslanca je torej stranka tedaj porabila dobrih 23.000 evrov.

Na prejšnjih volitvah leta 2011 je največ sredstev za kampanjo namenila SDS, in sicer 683.445 evrov oziroma dobrih 26.000 evrov na izvoljenega poslanca. Pozitivna Slovenija je tedaj zbrala in porabila 598.183 evrov ali dobrih 21.000 evrov na izvoljenega poslanca.

Druge stranke so bile pri višini sredstev skromnejše. DL je tedaj porabila 342.330 evrov, SLS 308.938, SD 284.922 evrov, DeSUS 254.289 evrov, NSi pa 203.512 evrov.