Bajd je v svojem predavanju med drugim opozoril na spremembe pri podeljevanju doktoratov, kjer so teme disertacij nekoč predlagali študentje, danes pa jih predlagajo povečini mentorji, ki so tudi soavtorji. Poleg tega se lahko po njegovih besedah v prihodnjih letih vsaj tristo mladim doktorjem zgodi, ko bodo morali službo iskati v tujini. Evropske institucije ugotavljajo, da je slovensko raziskovalno okolje premalo odprto, je dejal Bajd, ki se je zavzel za ustvarjanje več pogojev za to, da bi v Slovenijo privabili mlade znanstvenike, tako Slovence kot tujce, povečati pa je treba tudi delež aplikativnih doktorskih projektov.

Opozoril je še, da je stanje poučevanja tehnike v Sloveniji podcenjeno, ni kritične mase inženirjev in naravoslovcev, ki bi delali v podjetjih, nastajajo odlična mala podjetja, a se o njih ne poroča. Tudi v osnovnih šolah so se z uvedbo devetletke tehniške vsebine skrčile za tretjino, število diplomantov na tehniških fakultetah pa je znatno pod evropskim povprečjem. Bajd vidi rešitev v neformalnih oblikah tehniškega izobraževanja ter v dolgoročnem ukrepanju, na primer s prenovo učnih načrtov ter dvigom splošne tehniške pismenosti.

Več slovenščine v znanosti

Glede maternega jezika je Bajd izpostavil vlogo slovenščine in angleščine v znanstveni sferi. Zavzel se je za pripravo učnega gradiva v maternem in tujem jeziku ter za prevajanje učbenikov, večjo pozornost bi morali posvetiti strokovni terminologiji ter poljudoznanstvenim publikacijam.

V okviru letošnje Drage, ki jo organizira Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, je dopoldne, po tradicionalni maši, ki jo je daroval tržaški škof Giampaolo Crepaldi, potekalo srečanje z zgodovinarko Marto Verginella in sociologom Urbanom Vehovarjem z naslovom Politična raba spomina zmanjšuje možnosti za preživetje in rast slovenskega naroda.

Verginella je ugotovila, da je v slovenskem prostoru ob vsakem prelomu (razpadu Avstro-Ogrske, okupaciji v drugi svetovni vojni ali dosegu neodvisnosti leta 1991) prišlo do političnega pozicioniranja, ki je zahtevalo reinterpretacijo in radikalni revizionizem, kar pa je otežilo kritično in pluralno zgodovino. Tudi v drugih državah ostajajo mnenja o preteklosti ločena, a takega natolcevanja, blatenja in žolčnosti, kot ga poznamo v slovenskem prostoru, je težko najti, je dejala predavateljica, ki je opozorila na potrebo po analizi globinske družbene in mentalitetne strukture.

"Slovenija umira"

Po mnenju Vehovarja pa Slovenija umira, za kar so odgovorne leve in desne elite, ki delujejo po principu plenjenja, tako da je po dvajsetih letih tranzicije prišlo do razkroja političnega in državnega aparata ter gospodarstva, ena od posledic pa je zatekanje k ekstremnim interpretacijam. Med vzroki za tako stanje je po njegovem mnenju tisto, kar se je zgodilo po letu 1945, ko je po njegovih besedah prišlo do političnega genocida z uničenjem takratnih političnih, kulturnih in gospodarskih elit. Zato je slovenska politična tvorba šla na zelo nizko in primitivno raven.

Celotna Slovenija po oceni Vehovarja danes deluje kot družba, ki je prešla na raven krajevne skupnosti, kjer deluje princip izločevanja, ekskluzivizma, ogovarjanja in govoric, vzpostavila se je izrazito destruktivna klima. Po Vehovarjevem mnenju je to mogoče preseči z umikom politike iz gospodarstva, medijev in intelektualne sfere ter z normaliziranjem politične zavesti Slovencev, v nasprotnem primeru je Slovenija obsojena na zaton.