Medtem ko je arbitražno sodišče mejo na morju določilo zelo natančno s koordinatami, pa je mejo na kopnem določilo večinoma opisno - na podlagi meja katastrskih občin.

Katastrske evidence obeh držav so sicer v okoli 90 odstotkih usklajene in ne prihaja do prekrivanja ali drugačnega neujemanja. To so v 90. letih prejšnjega stoletja ugotovili tudi strokovnjaki obeh novonastalih držav.

Slovenska geodetska uprava (Gurs) je nato na podlagi uradnih evidenc pripravila 48 zemljevidov, kje točno naj bi potekala meja s Hrvaško. Prva karta je nekakšno kazalo na zemljevidu celotne Slovenije, druga v merilu 1:76.000 kaže mejo na morju, ostale pa v merilu 1:25.000 podrobnosti poteka meje na kopnem.

Državna meja je sicer načeloma določena s koordinatami, ki se nato izmerijo tudi na terenu in postavijo mejniki. Na ta način se meja določi tudi v naravi - se opravi njena demarkacija.

Tako je na mejah Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, pa tudi sicer med državami. Postopek pa po mednarodnem pravu mora potekati v sodelovanju obeh držav.

Torej, četudi je slovensko-hrvaška meja z arbitražno razsodbo določena, pa je demarkacijo v naravi treba opraviti dvostransko. To bi tudi, če Hrvaška ne bi nasprotovala uresničitvi arbitražne odločitve, trajalo več let, poudarjajo slovenski strokovnjaki.

Slovenija upa, da bi pri demarkaciji meje na terenu lahko prišlo tudi do določene uskladitve meje, da bi bila ta bolj praktična in življenjska in da ne bi, kot na primer v primeru Brezovice pri Metliki, cesta v naselju prečkala mejo desetkrat. K temu je državi pozvalo tudi arbitražno sodišče.

Zdaj pripravljene karte bodo v prihodnje ustrezna podlaga za uporabo opredelitve meje v drugih uradnih evidencah, pa tudi za pripravo vseh uradnih zemljevidov, tudi v šolskih učbenikih.

Po neuradnih informacijah iz vladnih krogov bo treba naprej počakati na potek roka za pripravo vsega potrebnega za implementacijo arbitražne razsodbe, torej do konca decembra, potem pa se bo vlada odločila, kako bo Slovenija evidentirala mejo za svoje potrebe, če bo Hrvaška še vztrajala pri zavračanju arbitraže.

Na vladi pojasnjujejo, da se priprave na implementacijo arbitražne razsodbe nadaljujejo. Med drugim naj bi neuradno pripravljali tudi predlog, katera zemljišča bi zamenjali za ureditev bolj življenjske meje. Tudi ta predlog naj bi bil pripravljen do konca decembra.

Po neuradnih napovedih naj bi vlada "v kratkem" predstavila tudi interventni zakon, ki naj bi naslovil potrebe prebivalcev ob meji s Hrvaško, ki bodo kakorkoli prizadeti zaradi arbitražne odločitve.

Poleg tega naj bi si premier Miro Cerar prizadeval za obnovitev dialoga s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem. Po neuradnih napovedih naj bi ga k temu pozval že "v kratkem", tudi tokrat z omejitvijo, da je dialog mogoče nadaljevati le glede implementacije arbitraže.

Cerar in Plenković sta bila sicer že dogovorjena za srečanje v Zagrebu konec septembra, a je slovenski premier pot nato odpovedal, ko je Plenković pred Generalno skupščino Združenih narodov v New Yorku razlagal, da Hrvaška arbitražne odločitve ne bo nikoli sprejela, odgovornost pa pripisoval Sloveniji.

Mandat za nadaljevanje dialoga o implementaciji arbitražne razsodbe je Cerarju prejšnji teden podelil tudi odbor državnega zbora za zunanjo politiko. Na zaprti seji so poslanci obravnavali tudi prevod razsodbe, ki ga je vlada na svojih spletnih straneh nato objavila konec prejšnjega tedna.