Nezaupnico Junckerjevi komisiji so po izbruhu luksemburške davčne afere LuxLeaks predlagali evroskeptiki pod vodstvom Britanca Nigela Faragea ob podpori skrajno desnih samostojnih poslancev, zbranih okoli vodje francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen.

Afera je izbruhnila v začetku meseca, ko je skupina preiskovalnih novinarjev razkrila razsežnost dogovorov luksemburških oblasti z multinacionalkami, kot so Pepsi, Amazon, Ikea in Volkswagen, ki omogočajo množično izogibanje davkom.

Juncker arhitekt sporne davčne ureditve?

Predsednik komisije Juncker, ki je bil dolga leta luksemburški premier, se je tako znašel pod točo očitkov, češ da je arhitekt sporne davčne ureditve, ki omogoča dobičke multinacionalk na račun davkoplačevalcev.

Luksemburžan je očitke, tudi v zagovoru pred evropskimi poslanci kmalu po izbruhu afere, zavrgel z utemeljitvami, da je ureditev, ki omogoča sporne davčne ugodnosti, zakonita in velja v 22 članicah unije, ter obljubil odločen boj proti izogibanju davkom.

Junckerju se obeta podpora

Da so Junckerjeve besede vsaj za zdaj zadostovale in da se njegovi komisiji ni treba bati glasovanja o nezaupnici, je potrdila ponedeljkova razprava v Evropskem parlamentu, ko mu je večina političnih skupin kljub določenim pomislekom napovedala podporo.

Evropski poslanci bodo o nezaupnici Junckerjevi komisiji glasovali opoldne. Da bi predlog nezaupnice uspel, bi potreboval dvojno večino: dve tretjini oddanih glasov in absolutno večino, kar je 376 od 751 parlamentarcev.

Še nobena nezupnica ni bila izglasovana

Predlog nezaupnice komisiji je bil vložen že večkrat, vendar ga parlament še nikoli ni izglasoval. Grozila je komisiji Jacquesa Santerja zaradi korupcijske afere, ki pa je marca 1999 sama odstopila.

Parlament bo glasoval tudi o resoluciji o nedavno izpuščenem haaškem obtožencu, vodji srbskih radikalcev Vojislavu Šešlju. V resoluciji naj bi obsodili njegov sovražni govor, haaško sodišče pa pozvali k preklicu začasne izpustitve.