Milo Đukanović

Po razglasitvi zmage je 56-letni Đukanović svoje politične nasprotnike pozval k tehtnemu premisleku o njihovem političnem položaju. Njegov najbližji zasledovalec Mladen Bojanić je prejel 33,5 odstotka glasov, tretje mesto pa je zasedla Draginja Vuksanović z 8,3 odstotka glasov. Ostali kandidati so prejeli manj kot tri odstotke glasov.

Bojanić za zmago Đukanoviću sicer ne bo čestital. Obtožuje ga namreč, da si je prisvojil državo in njene institucije. "Ne bi smel slaviti, ampak bi ga moralo biti sram," je dejal.

Mladen Bojanić

Đukanović, ki Črno goro oddaljuje od tradicionalnega zavezništva z Rusijo, rezultat volitev razume kot odločenost prebivalcev, da nadaljujejo proces približevanja evroatlantskim integracijam. Opozicijo je še opomnil, da ne morejo izničiti vsega, kar je Črna gora doslej dosegla. "To je dobra priložnost, da razumete, da se z zanikanjem demokracije in nespoštovanjem volje državljanov ne da storiti ničesar," je opozoril svoje politične nasprotnike.

Ob tem se je zahvalil svojim volivcem za zaupanje in stranki DPS, za katero meni, da je doslej opravila dobro delo v državi. Zahvalil se je tudi svojim koalicijskim partnerjem, ki so po njegovi oceni pokazali privrženost Črni gori. "Vsem v Črni gori in izven nje smo poslali sporočilo, da smo nepremagljiva koalicija," je dejal.

Napovedal je tudi, da bo obudil črnogorske potenciale. Ponovil je, da bo njegova dolžnost kot predsednik države, da nadaljuje sodelovanje z vsem državnimi organi in s skupnostjo, saj želi ugoditi željam in sanjam črnogorskih državljanov.

Kot ključne prihodnje izzive Črne gore je izpostavil gospodarski razvoj, polno zaposlenost in dvig standarda. "Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi premagali težave, ki stojijo pred nami," je še dejal Đukanović, ki meni, da je zmaga na volitvah odlična odskočna deska tudi za prihajajoče lokalne volitve.

To so bile sedme predsedniške volitve od uvedbe večstrankarskega sistema v državi. Od leta 1990 so bili predsedniki Črne gore Momir Bulatović z dvema mandatoma, Đukanović z enim mandatom med leti 1998 in 2002 in Filip Vujanović, ki je dobil tri mandate.

Đukanović sicer vplivne funkcije v državi zaseda vse od leta 1991. Odtlej je poleg predsedniškega mandata tudi šestkrat opravljal funkcijo predsednika črnogorske vlade.