Črnigoj bo poleg zaporne kazni moral plačati še 35.000 evrov denarne kazni, Marc pa 15.000 evrov, povrniti bosta morala tudi stroške sodnega postopka. Primorju v stečaju pa bo odvzeta protipravna premoženjska korist v višini skoraj 1,8 milijona evrov.

Sodišče je tako sledilo predlogu tožilke Marte Vukelić Durnik: "Zelo sem zadovoljna. Ta razsodba je pokazala, da je sodišče v celoti, dejansko v celoti, sledilo predlogu tožilstva, kar potrjuje, da je bila moja ocena pravilna."

Sodišče je predlogu tožilke sledilo tako glede izbora kazni kot tudi dolžine zaporne kazni in denarne kazni ter odvzema protipravne premoženjske koristi pravni osebi v stečaju. "V tem primeru je šlo za posebno vrsto goljufije na škodo države," je dodala. Poudarila je še, da je bilo goljufanje države, tudi če bi bilo "tlakovano" z dobrimi nameni, nepravilno, ter da je "potrebno obsodbe, ki jo je dobilo v današnjem primeru".

Črnigojevi in Marčevi zagovorniki so medtem v zaključnih besedah minuli teden predlagali umik obtožbe. "Zelo sem razočaran nad državo," je ob odhodu s sodišča dejal Črnigoj, izjave ni želela dati niti njegova zagovornica Irena Dobravc Tatalovič. Povedala je le, da je zelo razočarana nad izrečeno sodbo. Napovedala je pritožbo na sodbo sodnika Patricija Bratuža.

Pritožbo je napovedal tudi zagovornik družbe Primorje Gregor Verbajs: "Postopek je še v teku, zoper sodbo bomo vložili pritožbo, vsekakor pa je to nepričakovan rezultat. Pričakovali smo oprostilno sodbo, ker ni dokazano kaznivo dejanje, stvar bo potem odločitve višjega sodišča."

Družba Primorje je v letih 2010 in 2011 po takratni zakonodaji pridobila finančna sredstva države za plače delavcem za čakanje na delo. Kot sta trdila obtožena, so za delavce med čakanjem izvedli tudi izobraževanja, zato so na delo čakali na svojih delovnih mestih.

Kot je dejal Črnigoj, dela v času hude gradbene krize ni bilo, zato bi moralo Primorje odpustiti 400 od več kot 1000 zaposlenih, tako pa so jih izobraževali v pričakovanju konca krize in pridobitve novih projektov. Za nadomestila plač delavcev pri čakanju na delo je Primorje od države pridobilo 1,8 milijona evrov, Marc pa je vložil še štiri zahtevke za povrnitev 233.000 evrov, kar pa je Zavod RS za delo septembra 2011 zavrnil.

Tožilstvo pa je trdilo, da Primorje tedaj ni bilo v položaju, ko ne bi moglo zagotavljati dela polovici delavcem. Poleg tega družba delavcev ni nikoli napotila na čakanje in zanje v tem času ni izvedla potrebnega izobraževanja, so dokazovali.

Projekt je za Primorje tedaj vodilo podjetje Lefin iz Maribora. Kot sta pojasnila obtožena, naj Primorje ne bi imelo dovolj znanja, da bi se ukvarjalo s takimi projekti, zato je Lefin vodil celoten postopek. Sama sta bila le izvajalca, sta trdila Črnigoj in Marc. Zato je v zaključni besedi zagovornik Primorja dejal, da bi v primeru, če bi res šlo za kaznivo dejanje, morali tega osumiti podjetje Lefin.

Postopek je potekal šest mesecev, zaslišali so številne priče.