1959 - Koprsko podjetje za proizvodnjo mopedov in izvenkrmnih motorjev Tomos je sklenilo kooperacijsko pogodbo s francoskim proizvajalcem avtomobilov Citroen. Ta je posredoval konstrukcijske načrte in specifikacije, Tomos pa je izdeloval komponente in jih vgrajeval v avtomobile.

Leta 1972 - Tomos, Iskra in Citroen so ustanovili novo podjetje Cimos za proizvodnjo in izvoz sestavnih delov za avtomobile, njihove sklope in podsklope. S tem je Cimos postal samostojno podjetje. Imel je več proizvodnih enot, tudi v Šempetru pri Gorici, kjer so skozi leta sestavljali avtomobile 2CV 6 (bolj znan kot spaček), ami 8-break in GS.

1981 - Po nastopu naftne krize sredi 70. let je Citroen zabredel v težave, ki jih je občutil tudi Cimos. Ta je po prodaji tovarne v Šempetru pri Gorici leta 1981 sklenil novo pogodbo s Francozi o industrijski kooperaciji. Odtlej Cimos ni več sestavljal vozil. Sredi 80. let so v Kopru proizvajali le dele za modele AX, XM in ZX. Za vsak nov model je Cimos izdeloval od 40 do 50 različnih izdelkov.

1989 - Po obdobju, ko je dobavljal izključno za Citroen, je Cimos začel postopno širitev mreže kupcev, tako da so se sčasoma med največje kupce uvrstili BMW, HTT, PSA in Ford.

1996 - Cimos se je preoblikoval v delniško družbo. Sledilo je obdobje rasti, ki so ga zaznamovali prevzemi različnih obratov na ozemlju nekdanje Jugoslavije.

2001 - Cimos je prevzel hrvaškega proizvajalca kmetijske opreme Labinprogres TPS, leta 2002 pa še ljubljanski Litostroj Power. S tem je svoje aktivnosti razširil na področje kmetijske opreme in opreme za hidroelektrarne.

2004-2005 - Po odkupu večinskega deleža v Livnici Kikinda AD je Cimos v letu 2005 odprl nove proizvodne centre v Kikindi (Srbija) in Srebrenici (BiH).

2006-2008 - Cimos je pridobil češkega dobavitelja tehnološke opreme za hidroelektrarne ČKD Blansko Engineering in ga pripojil k družbi Litostroj Power. Na Češkem so odprli tudi razvojni center Blansko.

2008-2012 - Z razmahom gospodarske krize in posledičnim krčenjem povpraševanja na avtomobilskem trgu se je začelo slabšati finančno stanje Cimosa, ki se je tudi precej zadolževal. V tem času je družbo vodil Franc Krašovec (slika spodaj).

maj 2013 - Predstavniki Cimosa, lastnikov, bank in države so sklenili sporazum o finančnem prestrukturiranju, po katerem je Cimos dobil 35 milijonov evrov posojila na podlagi državnega poroštva, upravi pa so naložili pripravo programa finančnega in poslovnega prestrukturiranja. Uprava je predložila program, ki je predvideval ohranitev in razvoj le tistih dejavnosti, ki konkurenčno podpirajo osnovno dejavnost, torej avtomobilski program. Predvideli so odprodajo družb energetskega in kmetijskega stebra ter integracijo strojegradnega stebra v avtomobilskega.

oktober 2013 - Cimos je podjetju Entrada iz Šušnjevice prodal družbo Labinprogres TPS, ki je skupaj s hčerko TPS Novi Kneževac v Srbiji predstavljala kmetijski steber družbe. Kljub začetku programa prestrukturiranja je bilančna izguba Cimosa 1. oktobra 2013 dosegla 209,6 milijona evrov, s čimer je družba postala dolgoročno plačilno nesposobna.

25. maj 2014 - Banke upnice in DUTB so se odločile sprožiti postopek prisilne poravnave Cimosa, ki jo je sodišče nato sprožilo 3. junija. Terjatve predlagateljic so konec leta 2013 znašale skupno 183,7 milijona evrov oz. 68 odstotkov vseh finančnih obveznosti Cimosa. Skupna vrednost priznanih terjatev v prisilni poravnavi pa je bila okoli 381,7 milijona evrov.

april 2014 - Cimos je za 21,4 milijona evrov prodal Litostroj Power češki družbi Energo-Pro.

marec 2015 - Prevent BH je kupil Cimosovo tovarno v Srebrenici.

Finec Janne Harjunpää je bil v DUTB zadolžen za Cimos.

6. maj 2015 - Prisilna poravnava Cimosa je bila predčasno potrjena. Upniki so v postopku pristali na pretvorbo 168,6 milijona evrov terjatev v delnice družbe in tako postali lastniki Cimosa. Največja lastnika Cimosa sta postala DUTB z več kot 47-odstotnim lastniškim deležem in država s četrtinskim deležem.

18. avgust 2015 - Lastniki na čelu z DUTB in državo so naprodaj ponudili 92,3-odstotni delež Cimosa. Postopek je tekel skrit pred očmi javnosti, med potencialnimi kupci so neuradno omenjali italijanski sklad Palladio Finanziaria, poslovni sistem bosanskega poslovneža Nijaza Hastorja, španski CIE Automotive in francoski Maike Automotive.

december 2015 - Število zaposlenih se je na ravni skupine s 6221 v letu 2014 zmanjšalo na 4934. V matični družbi je bilo konec leta 1856 zaposlenih. Na vrhuncu moči je Cimos na ravni skupine zaposloval okoli 7000 ljudi, od tega okoli 3000 v matični družbi.

marec 2016 - Trgovinsko sodišče v Zagrebu je blokiralo del Cimosovega premoženja na Hrvaškem zaradi tožbe hrvaške agencije za zavarovanje hranilnih vlog in sanacijo bank (DAB). Ta toži Cimos za 20,2 milijona evrov brez obresti. Gre za spor o dolgu iz 90. let, ko se je Cimos zadolževal pri Riječki banki. Ko je ta pristala v stečaju, je njene terjatve prevzela DAB. Po pritožbi Cimosa je sodišče blokado premoženja umaknilo, sodni postopek pa še ni končan.

27. april 2016 - V okviru prestrukturiranja je Cimos zaprl tovarno v Sarajevu. Njen program so preselili v druge proizvodne enote v skupini.

maj 2016 - Specializirano tožilstvo je zaradi goljufije s stroji vložilo obtožbo proti nekdanjim vodilnim v Cimosu, med drugim Francu Krašovcu, in sodelavcem. Obtožbo so spisali tudi proti Cimosu in hčerinski družbi Cimat. Evropsko in državno blagajno naj bi oškodovali za pet milijonov evrov.

13. julij 2016 - Konzorcij največjih delničarjev Cimosa je sprejel zavezujočo ponudbo italijanskega sklada Palladio Finanziaria, s čimer je prodajni postopek Cimosa vstopil v odločilno fazo. Kot rok za sklenitev sporazuma so določili 9. september, a so ga preložili, ker so se zavlekla pogajanja z bankami.

14. oktober 2016 - Konzorcij prodajalcev na čelu z DUTB je z družbo TCH Cogeme v lasti sklada Palladio Finanziaria podpisal pogodbo o prodaji 92,3-odstotnega deleža družbe. Posel v višini 110 milijonov evrov naj bi zaključili v prvem četrtletju 2017. Med odložnimi pogoji sta bila pridobitev soglasij agencij za varstvo konkurence in dogovor s hrvaško DAB glede tožbe proti Cimosu zaradi neplačanega dolga do nekdanje Riječke banke.

januar 2017 - Zaradi tožbe DAB zoper Cimos se je pri sklepanju prodaje zataknilo. Italijanski kupec je zagrozil z odstopom od nakupa, če vprašanje ne bo rešeno. Pristojna ministra obeh držav sta se zato sešla in dosegla dogovor, da bo dolg Cimosa na Hrvaškem od DAB odkupila DUTB. Za dolg, ki naj bi skupaj z obrestmi dosegel že 57 milijonov evrov, bi plačala sedem milijonov evrov, DAB pa bi umaknila tožbo proti Cimosu. A se je znova zapletlo, ker naj bi hrvaška vlada v predlog sporazuma vnesla dodatne pogoje glede ohranjanja delovnih mest na Hrvaškem.

16. februar 2017 - DUTB in DAB sta po neuradnih podatkih dosegli dogovor glede Cimosa, in sicer da kupcu ne bodo postavljal pogojev, ki bi ga zavezovali k ohranitvi števila zaposlenih in poslovanju Cimosa na vseh treh lokacijah na Hrvaškem. Tako naj bi čakali le še na podpis italijanskega kupca.

20. februar 2017 - Sklad Palladio Finanziaria oz. njegova družba TCH Cogeme je odstopil od nakupa Cimosa. TCH Cogeme se je za to odločil, ker spor med Cimosom in hrvaško slabo banko DAB do tega datuma ni bil rešen.