Bulčeva je glede dogajanja v Luki Koper dejala, da je zanjo kot komisarko relevantna predvsem izjava predsednika vlade Mira Cerarja, ki je v Bruselj sporočil, da bo drugi tir zgrajen.

Pri tem je komentirala neuspešno kandidaturo omenjenega projekta za evropska sredstva. Kot je poudarila, projekt drugi tir res ni bil uspešen, a tudi ni bil zavrnjen. "Imel je neke pomanjkljivosti, predvsem niso bile navedene natančne finančne konstrukcije in ni bila dovolj jasno izražena dodana vrednost, ki jo bo ta trasa prinesla tako za cel koridor kot za Slovenijo," je pojasnila.

Ti dve pripombi sicer po njenih besedah ne bi smeli biti prevelik izziv, v primeru, da je vlada zainteresirana za izvedbo projekta. Ocenila je, da bi bil lahko naslednji sklic za tovrstne projekte leta 2018, ko bodo porabljeni vsi ostanki iz državnih ovojnic kohezijskih držav in bo denar, ki bo ostal, na voljo za splošne projekte.

"Na ta klic se bodo lahko javili različni projekti, seveda pa bodo imeli preferenčno pozicijo tisti, ki so tudi na naših prioritetnih listah," je dejala in pri tem naštela železnice, čezmejna sodelovanja in vse, kar bo vezano na digitalizacijo in inovativne rešitve.

Na način, kot je projekt zastavljen, Luka drugega tira ne potrebuje, je bil na večeru, namenjenemu srečanju s poslovnimi partnerji in ki je bil odprt tudi za medije, jasen predsednik uprave Matić. "Z matematiko javno-zasebnega partnerstva, ki so jo zastavili gospodje, bo ta tir stal približno tri milijarde in pol evrov. Za ta denar ga ne potrebujemo, ne potrebujemo ga niti za milijardo in 400 milijonov evrov," je dodal.

Sicer pa je Matić priznal, da drugega tira po sedanji dinamiki ne bomo videli vsaj do leta 2030. Medtem sami v Luki "že pripravljamo ukrepe in že funkcioniramo po drugem scenariju, to pomeni zgodbi brez drugega tira".

Zato pa Luka - samo v lanskem letu je v državni proračun prispevala 30 milijonov evrov - po drugi strani potrebuje podporo na ostalih področjih, kot so dodatni vhodi in površine ter razširitev koncesijskega območja, za kar pa so potrebna soglasja in dovoljenja države oziroma njenih organov, je nadaljeval Matić.

Program razvoja pristanišča za leto 2016 bi moral biti potrjen že decembra ali januarja, a vlada tega do danes še ni storila, je bil kritičen Matić. Do pred enim tednom pa denimo niso mogli izvajati niti programa vzdrževanja javne pristaniške infrastrukture.

Kot enega od razlogov za očitke SDH o nekooperativnosti je Matić navedel nasprotovanje Luke odpiranju koncesijske pogodbe za tretji pomol. Pritiskom, da je koncesijsko pogodbo treba odpreti, je tako sledilo nagajanje oziroma stanje, ko se nobena aktivnost, vezana na zaledje tretjega pomola, kjer so površine, ki bi jim omogočile rast oziroma optimizacijo poslovanja, ne premakne z mrtve točke.