Združenje za naravni razvoj otrok je v okviru Svetovnega tedna cepljenja, ki poteka pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, včeraj pripravilo novinarsko konferenco, na kateri so sogovorniki odstirali nove vidike znanosti in cepljenja.

Hrvaški akademik in imunolog Srećko Sladoljev je izpostavil ločnico med naravno pridobljeno okužbo in cepljenjem, in sicer z vidika otroških bolezni. Ošpice, ki so v tem času pogosta tema, so le ena od otroških bolezni. V času pred uvedbo cepiv so si starši celo želeli, da jih otroci prebolijo in s tem pridobijo naravno imunost. Le ta oblika imunosti je namreč doživljenjska. Odrasli, ki so izpostavljeni otroškim boleznim, jih prebolevajo težje, je pojasnil.

Pred uvedbo cepiv se medicina in znanost nista srečevali s številnimi avtoimunimi in nevrološkimi obolenji pri otrocih, ki so sicer drastično v porastu. Sladoljev je posebej izpostavil primer Amerike, kjer otrok dobi do 70 različnih cepiv, vsak osmi otrok pa ima nevrološke težave.

Mateja Černič s Fakultete za uporabne družbene študije je opomnila, da se pri svojem raziskovalnem delu, v katerem je raziskovala delovanje in učinkovitost cepiv, srečuje s številnimi izzivi. Med drugim je pojasnila, da je že leta 2013 agenciji za zdravila in medicinske pripomočke posredovala zahtevo za posredovanje kopij celotne dokumentacije, ki se nanaša na postopek pridobitve dovoljenja za promet za dve cepivi, a teh še danes ni prejela. Zgodba vse do danes nima sodnega epiloga.

Zdravnik in homeopat Jošt Klemenc pa je izpostavil "sistematično malomarnost medicinske znanosti". Med drugim je opozoril, da stranskih učinkov po cepljenju nekateri ne beležijo in ne vpisujejo v pacientovo zdravstveno. Nekateri ne upoštevanju možnosti potencialnih kroničnih posledic cepljenj, ki so dolgoročno gledano pravzaprav najbolj nevarne. Po njegovem mnenju manjka tudi kakovostnih epidemioloških raziskav, v katerih bi primerjali zdravstveno stanje polno cepljenih oseb z zdravjem necepljenih oseb.

Kot so še zapisali v društvu, danes še ne poznamo prave cene, ki "jo plačujemo za nepojavljanje bolezni, proti katerim cepimo". Morda je ta tako visoka, da bo potreben resen razmislek, kako s sistemom cepljenja postopati naprej, so še zapisali.