Poročali smo že o polletnem poročilu o slovenskem trgu nepremičnin, ki ga je pripravila Geodetska uprava RS. Podatki kažejo, da je povprečna cena nepremičnin na območju Obale brez Kopra v primerjavi z drugim polletjem 2014 padla za okoli 8 odstotkov. A to je statistika, je tudi v praksi res tako?
Gurs pri pripravi podatkov loči Koper od preostale Obale.
Zanimiv je že podatek, da Geodetska uprava pri pripravi podatkov o slovenskem nepremičninskem trgu loči obalno regijo na Koper in Obalo brez Kopra. "Koper je cenejši od Izole in Pirana, Portoroža. Tu se opravi tudi njaveč transakcij," podatek komentira Tilen Martinuč iz koprske nepremičninske agencije Apertura. Poleg tega je v Kopru na voljo več starejših stanovanj kot drugod na Obali, kar zopet pripomore k nižjim cenam v primerjavi s preostalimi predeli.
Kako je s cenami na kvadratni meter?
Medtem ko podatki Gursa za prvo polovico letošnjega leta kažejo, da se povprečne cene rabljenih stanovanj na Obali brez Kopra še vedno gibljejo nad tako imenovano psihološko mejo 2000 evrov na kvadratni meter, so v Kopru pod to mejo padle že v drugi polovici leta 2013. Tudi tu je situacija v praksi lahko drugačna.
Po podatkih Gursa za prvo polovico letošnjega leta se povprečne cene rabljenih stanovanj na Obali brez Kopra še vedno gibljejo nad mejo 2000 evrov na kvadratni meter.
V Kopru različne cone
Kot pravi Martinuč, se v Izoli trenutno cene stanovanj gibljejo v povprečju gibljejo med 1900 in 2100 evri na kvadratni meter, v blokih v Luciji 2000 evrov na kvadrat, medtem ko sta Portorož in Koper bolj specifična. V Kopru se je celo izoblikovalo 8 do 9 con, vsaka ima svoje cene, ki jo še posebej določa okolica.
Agent ob tem ocenjuje, da so cene manjših stanovanj zrasle, večjih pa padle. Tovrstna so predvsem v Luciji in Izoli, kar bi bil lahko razlog, da statistika kaže na upad cen na Obali brez Kopra.
Obala izjema med slovenskimi urbanimi območji
Cene rabljenih stanovanj so namreč v prvi polovici letošnjega leta stagnirale na vseh večjih slovenskih urbanih območjih z izjemo območji Obale brez Kopra, kjer je povprečna cena v primerjavi z drugim polletjem 2014 po Gursovi oceni padla za okoli 8 odstotkov. Ob tem dodaja, da so se na tem območju v prvem polletju 2015 prodajala v povprečju devet let starejša stanovanja.
Nepremičninski agent razlaga, da si ljudje ob nakupu stanovanja najprej ogledajo ceno novega stanovanja, nato ceno starega in preračunajo, koliko morajo vanj še vložiti ter se na podlagi tega odločijo za nakup. "Povprečna družina lahko ponudi 105.000 evrov, pa naj bo to v Kopru, Izoli ali Portorožu," še dodaja Martinuč.
Zadnje zatočišče (ne)ugodja je soseska Livade, ko z navidez zelo ugodnimi cenami, ki so oglaševane z Jumbo plakati, naletimo na višanje cen z faktorji za shrambe, parkirišča, itd. K navidez ugodni ceni za stanovanje, je potem potrebno prišteti še obvezno dve parkirišči, ki spadata k stanovanju, tako, da ta dodatek znese še okoli 17.000 € do 20.000 €. Ko potem na vse skupaj dodamo še DDV, vidimo, da so cene na m3 (ne)dostopne, ali še bolje rečeno, zavajujoče, vse drugo, kar je oglaševano v njihovih propagandnih letakih.
Folk pa išče neke absurdne cene že za kleti kaj sele za kak poslovni prostor.
Vsekakor cene upadajo ampak to za tiste štale , ki se definirajo za kvazi stanovanja.