Društvo za ohranjanje kulturne dediščine oblačil Portorož Rosa klementina je v parku hotela Kempisnki Palace v Portorožu v nedeljo ponosno obeležilo pet let svojega delovanja. To dokaj nenavadno društvo se ukvarja z raziskovanjem mondene meščanske oblačilne kulture premožnejših portoroških letoviščarjev, hotelirjev pa tudi lastnikov vil in hotelov, na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Ob tej priložnosti smo lahko občudovali delček takratnega modnega glamurja, dogajanje pa so popestrili še štirje člani Skupnosti Italijanov Piran, kjer podobno gojijo spomin na kulturo oblačenja iz časov Giuseppe Tartinija.
Kot je povedal predsednik društva Matej Peljhan, ima društvo danes13 aktivnih članov, ob čemer vse več ljudi kaže zanimanje za njihovo dejavnost oziroma za to, da se jim pridružijo v kakem po starem kroju narejenem oblačilu. Seveda gre za meščansko modo višjega srednjega razreda okoli leta 1905, ko je v Portorožu začel cveteti turizem, ki mu je s svojo klientelo še zlasti dal svoj pečat let 1910 zgrajen Grand hotel Palace.
Društvo uživa svoj ugled
"Društvo je doseglo že veliko prepoznavnost tako v lokalnem okolju kot tudi v Sloveniji in celo v tujini. Kjer koli se pojavimo, smo še zlasti zanimivi za tujce in vabijo nas na vse več prireditev. Ne gre pa samo za to, da smo tam v naših oblačilih, ampak tudi za to, da pripovedujemo zgodbe iz časov oblek, ki jih nosimo. Še zlasti pri mladih bi radi vzbudili več zanimanja za takratno kulturo oblačenja, zato jih vabimo, da se nam pridružijo," je povedal Peljhan.
Za to priložnost se je oblekel v oblačila gospoda za popoldnevni sprehod. Nadel si je za tisti čas klasičen moški sprehajalni suknjič, črtaste, črne a svetleče hlače, se obul v lakirane čevlje in seveda ni pozabil na obvezni polcilinder, bele rokavice ter nepogrešljivo sprehajalno palico. Za vse je poskrbel sam, saj ima že nekaj let v Piranu svoje krojaštvo, tako da je kot strokovnjak oziroma stilist v veliko pomoč članom društva. Ob tem ocenjuje, da je počasi vse več zanimanja za predstavljanje te kulturne dediščine oblačil iz časov prehoda v 20. stoletje.
Nosijo ekzaktne replike oblek
Obleke, ki jih člani kreirajo in nato ob najrazličnejših priložnostih nosijo, so replike oblek iz tistega obdobja, ki se nahajajo v muzejih. Tako je bil na primer tam Tone Žagar iz Lucije v admiralski uniformi avstro ogrske vojske. "Obleka je kopija take originalne uniforme, ki jo hranijo v piranskem pomorskem muzeju. Je iz leta 1910. Manjka mi le žalni trak, ki so ga nosili oficirji ob smrti Franca Jožefa. Doma imam še eno civilno obleko iz tistih časov," je bil uniformi primerno ponosen.
Med elegantnejšimi damami, ki so se sprehajale po parku hotela, omenimo Branko Predan, ki je za to priložnost izbrala večerno obleko, narejeno iz svilenega tafta. Ta da obleki v kombinaciji s čipkami, širokim pasom z ročno vezenimi intarzijami in mašno ustrezno prostornost in blišč. V kombinaciji z za to obleko posebej izdelanim klobukom, je nastala ena bogatejših oblek, za katero so porabili kar 10 m blaga.
Med tistimi, ki so se pridružili Rosa klementini, omenimo še Leopolda Franka Franca, ki je predsednik oldtimer klub Postojna. V park hotela je pripeljal svojega MGja iz leta 1955, ki ga je sam restavriral in je bil prvi model tega avta, registriran v Sloveniji. Avtu primerno si je dal sešiti obleko po svojih skicah, za katero pravi: "To je gosposka obleka, ki so jo Angleži uporabljali za nedeljske vožnje s takimi avti."
Ideja ob 100-letnici Grand hotela Palace
V večerni obleki je bila sila elegantna rudi Irena Dolinšek, ki je spomnila, da se je ideja za ustanovitev društva Rosa klementina porodila leta 2010, ko je prenovljeni Grand hotel Palace praznoval 100 let. Tako je dejala: "Takrat se je skupina Portorožanov spontano odločila, da se bo vrnila v tiste čase z oblačili, pa tudi z načinom obnašanja v njih. V parku hotela so pokazali željo, da bi lahko pogosteje obujali spomin na tiste avstro ogrske čase, saj je tudi to naša zgodovina. Pred petimi leti za to še ni bilo toliko posluha kot danes, zato se lahko prvim članicam in članom društva zahvalimo za pogum. Časi so se spremenili, društvo deluje s pomočjo Občine Piran in sodeluje z vsemi, ki si to želijo. Kamor koli nas povabijo, pa naj bo to v Portorožu, Piranu, Ljubljani ali kje drugje, prinesemo košček tistega glamuroznega Portoroža, ki ostaja v lepem spominu."