Evropska komisija je Slovenijo uvrstila v skupino držav s proračunskimi načrti, ki so pretežno skladni z evropskimi pravili. To je srednja skupina. Sedem članic je v kritični skupini, ki se sooča s tveganji; najbolj problematične so Francija, Italija in Belgija. Pet članic pa je po oceni komisije pripravilo proračune, ki so skladni s pravili.

Slovenija je danes iz Bruslja dobila dobro sporočilo, ki pa ne sme delovati kot uspavalo, saj bo komisija sedaj zelo pozorno spremljala izvajanje obljubljenih fiskalnih in strukturnih sprememb, pri čemer sta med glavnimi izzivi sprejetje zakona o fiskalnem pravilu in analiza izdatkov v zdravstvu, je izpostavila Bulčeva v odzivu na bruseljsko oceno slovenskega proračuna.

Komisarka verjame, da se je vlada dobro organizirala in da razume, kaj mora storiti za odpravo presežnega primanjkljaja. Ob tem vabi vse igralce, da dejavno prispevajo k uresničevanju teh zavez in resno pristopijo k iskanju novih rešitev ter s tem pomagajo Sloveniji, da vstopi v skupino najboljših, saj ni nobenega razloga, da tega ne bi dosegla.

Komisarka verjame, da bo Slovenija našla prave rešitve

Bulčeva tudi verjame v razumnost slovenskega prostora in v to, da bo Slovenija našla prave rešitve, ki jo bodo popeljale v stabilno okolje, ki je pogoj za razcvet gospodarstva. "Dejstvo je, da stari modeli ne delujejo več. Kdorkoli zagovarja stare modele, bo imel težave pri doseganju ciljev," je še opozorila.

Odločitev komisije, da da Franciji več časa za izpolnitev zavez in danes še ne odloči o kazenskih ukrepih, po komisarkini oceni nikakor ne pomeni rahljanja fiskalne discipline. Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je po njenih besedah zelo jasen - popuščanja ne bo, pakta o stabilnosti in rasti ne bodo ogrožali, komisija bo zelo stroga in načelna.

V ozadju te odločitve je po besedah Bulčeve močna želja, da stopi celotna unija velik korak naprej v razvojnem smislu. To ne pomeni mehčanja strogosti, temveč pripravljenost na dialog in na iskanje inovativnih rešitev, ki pa ne bodo ogrozile načelnosti in osnovnih meril, po katerih EU deluje, je še pojasnila komisarka.

Čeprav današnje odločitve o Franciji kažejo na mehčanje fiskalne discipline oziroma na premik političnega poudarka s fiskalne strogosti na spodbujanje rasti, v Bruslju takšno tolmačenje odločno zavračajo in po neuradnih kanalih ponujajo drugačno: da gre za premik iz miselnosti stare zaveze po načelu "zob za zob, glavo za glavo" v duh nove zaveze s poudarkom na ljubezni in odpuščanju.