Komisija v operativnih smernicah navaja, naj Slovenija od vstopa Hrvaške v schengenski informacijski sistem 27. junija izvaja sistematični nadzor pri vstopu v državo, pri izstopu pa ciljnega, Hrvaška pa obratno, je razvidno iz osnutka gradiva komisije. Navaja tudi, naj državi usklajeno izvajata ciljni nadzor v konicah in ob določenih dneh v času turistične sezone, naj zagotovita kadrovske okrepitve na višku turistične sezone ter naj stalno komunicirata in se usklajujeta.

Te štiri smernice Evropske komisije dejansko ne uvajajo nič novega, dajejo le določene napotke, kako še bolj učinkovito in tekoče izvajati nadzor na zunanji schengenski meji, je poudaril državni sekretar na notranjem ministrstvu Šefic. Komisija je po njegovih besedah "absolutno poudarila", da je sistematični nadzor po uredbi popolnoma jasno opredeljen in da ga morajo vse članice dosledno izvajati, pri čemer je tudi jasno opredeljeno, kdaj in pod kakšnimi pogoji so mogoča odstopanja.

Pri tem je posebej poudarjen višek turistične sezone, ki je pri v Sloveniji od konca junija do začetka septembra, in takrat je smiseln prehod na ciljni nadzor, a seveda pod pogojem, da ocene tveganj pokažejo, da varnost ne bo ogrožena, je izpostavil Šefic.Te dodatne smernice po navedbah državnega sekretarja ne bodo preprečile čakalnih vrst, ki so vselej bile in bodo še naprej, bodo pa storili vse, da bi bile čim krajše, a ne na račun varnosti.

Na vprašanje, kako je mogoče v kontekstu teh smernic razumeti aprilski dogovor Slovenije, Hrvaške in Evropske komisije, da je mogoče ob več kot 15-minutnem zastoju preiti s sistematičnega na ciljni nadzor, Šefic odgovarja, da je bilo to pomembno politično sporočilo. Nedvomno je šlo za pomembno politično sporočilo, iz katerega lahko razberemo, da je s strani Evropske komisije in dveh članic prepoznano, da je ta meja resnično zelo obremenjena ter da je treba nekaj storiti za bolj tekoč pretok, je povedal Šefic.

A v praksi se ta dogovor očitno ne bo izvajal, je mogoče razumeti iz dodatnih smernic komisije in besed slovenskega državnega sekretarja. Šefic poudarja tudi, da pri iskanju rešitev za težave na slovensko-hrvaški meji ne gre za nikakršne dvostranske dogovore, temveč za navodila komisije, varuhinje evropskih pogodb, kako naj se izvaja evropska zakonodaja.

Vse omenjeno je državni sekretar poudaril po tristranskem sestanku z evropskim komisarjem za migracije Dimitrisom Avramopulosom in hrvaškim državnim sekretarjem Robertom Kopalom. Kopal pa je v četrtek v Bruslju poudaril, da se tri strani dogovarjajo o izvedbi aprilskega političnega dogovora. Rezultate je ocenil kot zelo dobre in izrazil pričakovanje, da se bo dogovor ob podpori Slovenije resnično spoštoval.

Hrvaški državni sekretar je še pojasnil, da obstaja osnutek dokumenta, ki še ni končan. Do konca tega meseca pričakuje usklajeno mnenje o tem, kako doseči, kar so se aprila dogovorili slovenski in hrvaški premier Miro Cerar in Andrej Plenković ter predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Šefic je imel sicer v Bruslju še niz dvostranskih srečanj - z Madžarsko, Avstrijo, Češko, Dansko, Poljsko in Slovaško, ki so bila osredotočena na vprašanja, povezana z začasnim nadzorom na notranjih schengenskih mejah. Slovenija je na teh sestankih po besedah Šefica jasno predstavljala stališče, da ni razloga za nadzor na njeni meji z Avstrijo, od katere pričakuje pojasnila o argumentih, s katerimi nadzor utemeljuje.

Na vprašanje, ali pričakuje, da bo ta nadzor ostal tudi po šestih mesecih, za kolikor je bil nazadnje podaljšan, Šefic odgovarja, da ne želi ugibati o tem in da je šest mesecev razmeroma dolga doba, varnostno okolje pa je izjemno dinamično, kar nikakor ni floskula, temveč dejstvo. K temu je dodal, da je sicer vedno optimist in da je zmeren optimist tudi v tem primeru.