26 °C
DANES
JUTRI
14 °C
24 °C
09:06
21.11.2017

BRUSELJSKA NAVODILA ZA NADZOR NA MEJI: Kako bo med turistično sezono?

Evropska komisija je pripravila dodatna navodila za izvajanje sistematičnega nadzora na zunanjih mejah EU, ki naj bi zagotovila učinkovitejši in bolj tekoč nadzor na slovensko-hrvaški meji. Prehod na ciljni nadzor je smiseln zlasti na višku turistične sezone, a le pod pogojem, da varnost ne bo ogrožena, je poudaril državni sekretar Boštjan Šefic.

Uredništvo/STA, foto: arhiv
19.05.2017 ob 07:00

Komisija v operativnih smernicah navaja, naj Slovenija od vstopa Hrvaške v schengenski informacijski sistem 27. junija izvaja sistematični nadzor pri vstopu v državo, pri izstopu pa ciljnega, Hrvaška pa obratno, je razvidno iz osnutka gradiva komisije. Navaja tudi, naj državi usklajeno izvajata ciljni nadzor v konicah in ob določenih dneh v času turistične sezone, naj zagotovita kadrovske okrepitve na višku turistične sezone ter naj stalno komunicirata in se usklajujeta.

Te štiri smernice Evropske komisije dejansko ne uvajajo nič novega, dajejo le določene napotke, kako še bolj učinkovito in tekoče izvajati nadzor na zunanji schengenski meji, je poudaril državni sekretar na notranjem ministrstvu Šefic. Komisija je po njegovih besedah "absolutno poudarila", da je sistematični nadzor po uredbi popolnoma jasno opredeljen in da ga morajo vse članice dosledno izvajati, pri čemer je tudi jasno opredeljeno, kdaj in pod kakšnimi pogoji so mogoča odstopanja.

Pri tem je posebej poudarjen višek turistične sezone, ki je pri v Sloveniji od konca junija do začetka septembra, in takrat je smiseln prehod na ciljni nadzor, a seveda pod pogojem, da ocene tveganj pokažejo, da varnost ne bo ogrožena, je izpostavil Šefic.Te dodatne smernice po navedbah državnega sekretarja ne bodo preprečile čakalnih vrst, ki so vselej bile in bodo še naprej, bodo pa storili vse, da bi bile čim krajše, a ne na račun varnosti.

Na vprašanje, kako je mogoče v kontekstu teh smernic razumeti aprilski dogovor Slovenije, Hrvaške in Evropske komisije, da je mogoče ob več kot 15-minutnem zastoju preiti s sistematičnega na ciljni nadzor, Šefic odgovarja, da je bilo to pomembno politično sporočilo. Nedvomno je šlo za pomembno politično sporočilo, iz katerega lahko razberemo, da je s strani Evropske komisije in dveh članic prepoznano, da je ta meja resnično zelo obremenjena ter da je treba nekaj storiti za bolj tekoč pretok, je povedal Šefic.

A v praksi se ta dogovor očitno ne bo izvajal, je mogoče razumeti iz dodatnih smernic komisije in besed slovenskega državnega sekretarja. Šefic poudarja tudi, da pri iskanju rešitev za težave na slovensko-hrvaški meji ne gre za nikakršne dvostranske dogovore, temveč za navodila komisije, varuhinje evropskih pogodb, kako naj se izvaja evropska zakonodaja.

Vse omenjeno je državni sekretar poudaril po tristranskem sestanku z evropskim komisarjem za migracije Dimitrisom Avramopulosom in hrvaškim državnim sekretarjem Robertom Kopalom. Kopal pa je v četrtek v Bruslju poudaril, da se tri strani dogovarjajo o izvedbi aprilskega političnega dogovora. Rezultate je ocenil kot zelo dobre in izrazil pričakovanje, da se bo dogovor ob podpori Slovenije resnično spoštoval.

Hrvaški državni sekretar je še pojasnil, da obstaja osnutek dokumenta, ki še ni končan. Do konca tega meseca pričakuje usklajeno mnenje o tem, kako doseči, kar so se aprila dogovorili slovenski in hrvaški premier Miro Cerar in Andrej Plenković ter predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Notranji ministri so včeraj sicer znova razpravljali o solidarnosti v begunski krizi, a preboja ni bilo. Skupaj z obrambnimi ministri so se pogovarjali tudi o tem, kako v boju proti terorizmu izboljšati izmenjavo informacij med vojsko in organi pregona.

Šefic je imel sicer v Bruslju še niz dvostranskih srečanj - z Madžarsko, Avstrijo, Češko, Dansko, Poljsko in Slovaško, ki so bila osredotočena na vprašanja, povezana z začasnim nadzorom na notranjih schengenskih mejah. Slovenija je na teh sestankih po besedah Šefica jasno predstavljala stališče, da ni razloga za nadzor na njeni meji z Avstrijo, od katere pričakuje pojasnila o argumentih, s katerimi nadzor utemeljuje.

Na vprašanje, ali pričakuje, da bo ta nadzor ostal tudi po šestih mesecih, za kolikor je bil nazadnje podaljšan, Šefic odgovarja, da ne želi ugibati o tem in da je šest mesecev razmeroma dolga doba, varnostno okolje pa je izjemno dinamično, kar nikakor ni floskula, temveč dejstvo. K temu je dodal, da je sicer vedno optimist in da je zmeren optimist tudi v tem primeru.

Komentiraj

Vaš vzdevek:
Vaš komentar:
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.
oddaj komentar
Izolan | 21.5.2017 ob 09:58
0
- +
Ne vem, kaj se sploh obremenjujemo s temi vprašanji.
Sistematični nadzor izvajamo na hrvaški meji. Nad kom ? Odgovor je: nad tistimi, ki so prišli iz Avstrije in Italije. Zakaj potem ne premaknemo sistematični nadzor na njihove meje ? Avstrijcem bi samo pomagali, da ne bodo njihovi policaji sami na meji, z Italijo pa bi lahko izvajali selektivni nadzor, ker niso tako problematični saj v glavnem ne nadzirajo notranjih mej. Avstrija pa nadzira svojo mejo in jo lahko tudi MI. Saj poznate pregovor: Lopov se lopova boji !
ozare | 19.5.2017 ob 10:51
2
- +
EU naj postavi mejo med Nemčijo, Belglijo in Francijo naprimer.... "tile napadalci" so že v EU, in se prosto sprehajajo po teh "bogatih" državah...
@Vladoiu | 19.5.2017 ob 09:27
0
- +
Pri nas v Rožni dolini imajo zbirališče pred bivšo italijansko carinarnico. Vsak dan jih je tam par deset. Mejo lahko prosto prečkajo in jo tudi večkrat.
To! | 19.5.2017 ob 08:55
2
- +
Bolj kot čuvat, moramo branit mejo s Hrvaško!
Vladoiu | 19.5.2017 ob 08:32
1
- +
A bo tale Šefic kdaj skapiral, da je treba kontrolirat mejo z Italijo. Oni jih vsak dan uvažajo po par tisoč.
1
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

O piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

Sejni piškotki

To so piškotki, ki so potrebni za delovanje spletnega mesta.
'ngnSession' - glavni piškotek, ki vzdržuje sejo in se izbriše s potekom seje. Seja privzeto poteče po 2 urah
'OAID' - piškotek potreben za namene oglaševanja, ne shranjujemo nikakoršnih podatkov. Potreben je za preprečevanje podvojenih klikov ter dvojnega prikazovanja. Poteče po 1letu.
'ngnCookies' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede piškotkov
'ngnFacebook' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Facebook piškotkov
'ngnTwitter' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Twitter piškotkov
'ngnGoogle' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Google piškotkov


Več o piškotkih


 Dovoljeno

Facebook piškotki

Piškotki za Facebook vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Všeč mi je' in možnost komentiranja izdelkov in novic. Piškotek za to storitev nastavi facebook.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Twitter piškotki

Piškotki za Twitter vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Tweet' in možnost prikazovanja povezanih tweetov. Piškotek za to storitev nastavi twitter.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Google piškotki

Vtičniki za Google+ platformo, ki vključuje +1 gumb. Piškotek za to storitev poteče po 6 mesecih.


 Dovoljeno