V Levici se zavzemajo za to, da osnovne plače ne bi mogle biti nižje od minimalne plače, da se spremeni formulo za izračun minimalne plače in da se minimalna plača do leta 2019 zviša na 700 evrov neto.

Kot je poudaril Luka Mesec (Levica), bi s tem pomagali približno 120.000 zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju. S predlaganim dvigom bi se izdatki javnega sektorja po ocenah Levice povečali za 40 milijonov evrov letno, a bi bilo po drugi strani zaradi splošnega dviga plač vsaj za 50 milijonov letno več vplačil v proračun.

Nasprotovanje predlogu so izrazili državni sekretarji Peter Pogačar z ministrstva za delo, Eva Štravs Podlogar z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Tilen Božič z ministrstva za finance. Kot so poudarili, bi imel ukrep škodljive posledice za konkurenčnost gospodarstva, pred njegovim sprejetjem pa bi bil potreben temeljit in širok dialog.

Vodja sektorja za plače v javnem sektorju na ministrstvu za javno upravo Branko Vidič je dejal, da so uspeli število zaposlenih v javnem sektorju, ki prejemajo minimalno plačo, znižati z 8600 na 6100. Ob uveljavitvi zakona bi število prejemnikov minimalne plače zraslo na 22.400. Poudaril je, da bi uveljavitev zakona pomenila hud pritisk na dvig plač v javnem sektorju.

Goran Lukić iz Delavske svetovalnice je po drugi strani opozoril, da je plačna politika do mnogih delavcev nepravična. Navedel je primer delavca iz gostinske dejavnosti, katerega plača ne doseže 500 evrov. Najslabše plačani delavci so poleg tega po njegovih besedah izpostavljeni velikim telesnim naporom, zaradi česar obstaja velika verjetnost, da bodo še pred upokojitvijo postali invalidi.

Marinka Levičar (DeSUS) se je v razpravi z navedbami o prenizkih plačah mnogih delavcev sicer strinjala, a je izrazila tudi razumevanje pomislekov delodajalcev. Opozorila je predvsem na manjša podjetja, ki bi po njenih ocenah dodatno breme težko prenesla.

Vojka Šergan (SMC) je spomnila, da je vlada v tem mandatu že uvedla nekaj sprememb na področju minimalne plače, in opozorila na nujnost širokega dialoga na tem področju. Po njenem mnenju sicer v tovrstnih razpravah pozabljamo na srednji sloj delavcev, ki najpomembneje prispevajo k ustvarjanju dodane vrednosti in zaradi katerih gospodarstvo raste tako hitro.

Miha Kordiš (Levica) je bil do stališča, da bi spremembe čezmerno obremenile delodajalce, zelo kritičen. Prepričan je namreč, da bi bili prikrajšani le za zelo majhen delež dobička, zato bi po njegovem mnenju trpel le pohlep.

Podpredsednica odbora Jasna Murgel (SMC) se z njim ni strinjala in je pritrdila razpravljavcem, ki so opozorili na neprimernost predloga. Tako je predlagala sklep, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, ki so ga člani odbora podprli z osmimi glasovi za in tremi proti.