Škedenjska železarna je velik madež Tržaškega zaliva. Nevarni izpusti seveda ne poznajo meja in velik del teh dihamo tudi na Obali. Koliko, pa ne vemo, ker nimamo uradnih merilnih postaj, s katerimi bi lahko to beležili in morebiti ukrepali.
Brez meritvenih postaj se ne moremo boriti proti škedenjski železarni
Trst
Škedenjska železarna je že zadnjih dvajset let ena glavnih tem tržaške politike. Delovna mesta ali zdravje ljudi? Kaj je pomembnejše? Na deklarativni ravni vsem zdravje, v resnici pa zmaguje kapital. Tržaki župani so bili izvoljeni zaradi obljub, da bodo železarno zaprli, a ta še vedno stoji in obratuje. Res je, da gre za več kot 500 delovnih mest, so pa ta večinoma prekarna in večina delavcev je tujcev, ki so pripravljeni svoje zdravje žrtvovati za nekaj evrov.
Franci Malečkar
Tisti, ki žrtvujejo svoje zdravje, pa niso le delavci, ampak tudi prebivalci. Teh je ob železarni na tisoče, saj je okolica posejana z bloki. Trst tudi ni slučajno italijansko mesto z najvišjo stopnjo raka respiratornih obolenj.
So pomembnejša delovna mesta ali zdravje?
Pri vsem tem se ne gre slepiti. Škodljivi izpusti ne škodujejo le Tržačanom. Dejstvo je, da je zaradi tega onesnažen zrak tudi na Obali. Severni Jadran namreč deluje podobno kot kotlina in tako se ustvari nekakšna bariera, zaradi katere se smog in škodljivi delci kopičijo. "Vemo, da približno 30 odstotkov časa piha jugo, ker mikrodelce odnaša stran od nas, v ostalih 70 odsotkih časa pa vse skupaj prihaja k nam. Ta železarna ima po uradnih podatkih do 1000-krat prekoračene vrednosti dovoljenih izpustov, pa še vedno obratuje in še vedno ima okoljsko dovoljenje," že dalj časa opozarja okoljevarstvenik Franci Malečkar.
Kako blizu je železarna slovenski Obali je lepo vidno s Socerba
Nevernost za zdravje je vsekakor prisotna, potrjuje tudi Milan Krek, direktor koprske enote Nacionalne inštituta za javno zdravje. "Železarna vsekakor ne sodi v urbano sredino, še posebej če nima ustrezne tehnologije, ki bi zmanjšala emisije v okolje. Železarne med drugim dajejo v okolje prah, pri čemer nas še posebej skrbijo nano delci, ki prodrejo do samih alveol v pljučih in prehajajo zaradi svoje majhnosti v žile, kjer se odlagajo na stene in mašijo žile. Poleg tega seveda kot posledica nastopijo tudi kronična obstruktivna obolenja dihal pri starejših ter bronhitis pri otrocih. Železarne oddajajo v zrak tudi organske snovi in težke kovine. Oboje so kancerogene in pospešujejo razvoj raka. Zato je v njenem (železarninem) neposrednem območju mogoče pričkovati več rakavih obolenj in težav z dihalnim sistemom, ki ima še posebne zaplete pri virusnih obolenjih kot je gripa. Zapleti lahko privedejo tudi do smrtnega izida."
Milan Krek
Država ne skrbi za monitoring
Koliko dejansko vpliva škedenjska železarna na Slovensko primorje, pa lahko le ugibamo, še posebej zato, ker imamo le eno postajo, ki meri delce in tako ne moremo spremljati dinamičnih procesov, ki se vsekakor dogajajo v našem akvatoriju. "Država naj končno vzpostavi monitoring zraka na obalnem območju, saj po naših podatkih po tej obolevnosti izstopamo v slovenskem prostoru. Samo z eno vremenološko postajo, brez dodatnih raziskav, pa je žal nemogoče kaj resnega ocenjevati ali celo napovedati," še dodaja Krek in opozarja, da brez uradnih podatkov sami ne morejo ukrepati, tako kot tudi Slovenija ne more ukrepati proti Italiji zaradi železarne.
Železarna je ravno prejšnji mesec dobila novega lastnika, to je družba Arvedi iz Cremone. Pri nakupu so novi lastniki vendarle zagotovili, da bodo v prihodnjih letih vanjo vložili 25 milijonov evrov za posodobitev in okoljsko neoporečnost.
in koliko smo zasluzili s skedenjsko zelezarno
vprasajte na splosni plovbi ce se spominjajo