Da smo Slovenci mojstri varovanja lastnih interesov, ki ne sežejo daleč preko domačega zeljnika, je že dalj časa znano. Da pa smo za te interese, ki so zelo ozki, enostranski in trmasti, pripravljeni zavreti razvoj, pa postaja že unikum.

Zadeva je namreč enostavna. V soseski, kjer je praktično vse pozidano, ostaja le degradirana grapa. Grapa, ki jo okoliški prebivalci radi uporabljajo za odlaganje svojega zelenega reza, nekateri tudi gradbenega materiala in smeti.

Področje je deloma v občinski, deloma pa v zasebni lasti. In ko se občina odloči, da bo omenjenemu lastniku dovolila zgraditi večstanovanjski objekt, za nameček pa bo moral urediti okolico, vključno z zelenimi površinami, se hitro pojavijo nasprotniki. "To je še edini zeleni del" in "grape ne damo", pravijo okoliški prebivalci. No, ne vsi, tisti, ki pač menijo, da se bo kakovost njihovega bivanja zaradi pozidave bistveno poslabšala. Jasno, gradnja bi pomenila odstranitev cele vrste na črno zgrajenih garaž in parkirišč na javnih površinah. Pa pogled na morje bi bil nekoliko slabši. Tega pa že ne bomo dopustili. 

Projekt je zanimivo zastavljen in je bil več kot deloma usklajen s krajani, ima pa eno ogromno pomanjkljivost. Pri eni točki res ne pije vode. Investitor oziroma njegovo podjetje je praktično povsem brez kapitala in gradbenih izkušenj. Kako bo izpeljal večmilijonski projekt? Kje bo dobil potrebna sredstva? Tega ne ve še nihče. Je projekt sploh resen ali je v ozadu le manever za dobro kupčijo z zazidljivimi zemljišči? Tudi s tem se nihče ne ukvarja. 

A to ni tisto, kar bi zmotilo okoliške prebivalce. Sploh jih ne zanima morebiten nasedli projekt. Gre zgolj za to, da "v naši okolici se že ne bo gradilo." Gre torej za trmo. Jasno, podpisov za referendum ni bilo težko zbrati. Želite pozidavo grape ali ureditev parkovnih površin? Odgovor je na dlani. Referendum pa tudi. Okoli 15.000 volilnih upravičencev iz občine Piran bo tako vabljenih na referendum o grapi v Luciji. Krasno. Morda pa bodo naslednjič odločali o tem, kakšne barve naj bodo klopice v parku, kolikšno število smetnjakov potrebujejo ali to, ob kateri uri naj začne teči voda iz fontane. Ali morda iz grape.

Več iz rubrike Kolumne:

Mladi, pojdite na volitve!

Prvi september − nov začetek!

Komentar: Takšnega javnega zdravstva ne želimo!