BODO UKINILI DODATEK ZA DELOVNO AKTIVNOST? Napetost med Levico in koalicijo narašča

Slovenija

Eden od vrhuncev oktobrske seje DZ bo današnja obravnava vladne novele zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost. Temu izrazito oporeka Levica, kar je še zaostrilo odnose s koalicijo. Tako so 13-urno odločanje na odboru zaznamovale številne prekinitve in proceduralni predlogi Levice. Proti noveli je tudi SD.

Ministrstvo za delo je ocenilo, da dodatek za delovno aktivnost nima enakega učinka kot ob uvedbi leta 2012 in ljudi ne spodbuja k zaposlovanju, ampak povzroča neaktivnosti v času, ko na trgu primanjkuje delovne sile. Predstavilo je tudi višino transferjev in olajšav, ki bi jih po ukinitvi dodatka prejemali nekateri tipi družin. Nasprotna stran meni, da bo ukrep prizadel najranljivejše skupine ljudi.

Novelo zakona o socialno varstvenih prejemkih bo DZ obravnaval po skrajšanem postopku. Kot je pojasnila ministrica Ksenija Klampfer, ukinitev dodatka predlagajo, ker je bil uveden kot socialni korektiv oziroma kot dodatek k nizki denarni socialni pomoči, ki je tedaj znašala 230 evrov. V zadnjih letih je ta narasla na 402 evra in se je skupaj z dodatkom zelo približala minimalni plači.

Ksenija Klampfer

Poleg tega bo DZ danes po skrajšanem postopku obravnaval novelo zakona o matičnem registru. Z njo vlada odpravlja ugotovljene pomanjkljivosti pri izvajanju zdajšnjega zakona ter ga usklajuje z družinskim zakonikom in zakonom o partnerski zvezi. DZ se bo lotil tudi prve obravnave novele zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, ki na predlog SDS prinaša omejitev in strožji nadzor glede prodaje in uporabe teh izdelkov.

Nekaj časa bo DZ namenil tudi trem zakonskim predlogom, ki so parlamentarno pot končali že na odborih. Vladna novela zakona o letalstvu bi po stečaju Adrie Airways državi dala možnost ustanovitve javne gospodarske službe v letalstvu. Z novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je SDS že petič v zadnjih nekaj letih želela uresničiti odločbo ustavnega sodišča o financiranju zasebnega šolstva. Brez zadostne podpore pa je ostal tudi zakon o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede posojil v švicarskih frankih, ki ga je vložil državni svet.

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija