Bo vlada uredila poslovanje slabe banke?

Vzpostavitev in delovanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) sta po objavi ugotovitev računskega sodišča znova razburkala javnost. Neustrezno pripravljene podlage za delovanje DUTB ter pomanjkljiv nadzor nad njenim poslovanjem že dlje časa kličejo po sprejemu nove ureditve, ki jo vlada napoveduje za ta četrtek.

Računsko sodišče je v danes objavljenem revizijskem poročilu o vzpostavitvi pogojev za delovanje DUTB in o prenosu bančnih posojil na DUTB ugotovilo, da vlada in ministrstvo za finance pri tem nista ravnala učinkovito. Poslovanju DUTB v letu 2013 pa je zaradi neučinkovitosti in negospodarnosti izreklo negativno mnenje.

Sodišče je ugotovilo nepravilnosti oz. pomanjkljivosti na področju plačne politike, ki je nesorazmerna že v sami DUTB, kaj šele v primerjavi z ostalimi državnimi družbami. Nepravilnosti je ugotovilo pri najemanju svetovalnih pogodb, kjer v nekaterih primerih ni razvidno, ali so bile storitve sploh opravljene ali ne, ugotovilo pa je tudi podvajanje istega dela za dvojno plačilo ter nespoštovanje zakona o javnem naročanju.

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, je del poročila zaupnega, zato ne morejo pojasniti vseh okoliščin, ki so botrovale negativnemu mnenju. Vse stranke v postopku so zato pozvali k odpravi te oznake. V reviziji DUTB pa so odkrili tudi sum kaznivega dejanja pri sklepanju pogodb z zunanjimi svetovalci in ga naznanili policiji.

Po njihovih besedah so ravnali gospodarno in profesionalno

Vodstvo DUTB trdi, da so glede na okoliščine ravnali gospodarno in profesionalno. Družbo je bilo treba vzpostaviti v kratkem času, usmeritve vlade glede njene vloge pa so se večkrat spremenile, je na novinarski konferenci povedal glavni izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson.

To je zahtevalo prilagajanja in tudi dodatne stroške, med drugim pri najemanju zunanjih svetovalcev. Da teh niso izbirali s postopki javnega naročanja, je skladno z zakonom, vztrajajo v DUTB. To ne pomeni, da so jih izbirali brez pridobivanja konkurenčnih ponudb in neprofesionalno, dodajajo. Prav tako zanikajo, da bi bile kakšne storitve plačane, ne pa izvedene.

O zaupnosti podatkov na DUTB pravijo, da so računskemu sodišču predali vso dokumentacijo, v kateri tudi niso prikrivali nobenih podatkov, so pa označili tiste dele, za katere menijo, da so poslovna skrivnost. Razkritje teh podatkov bi po njihovem mnenju lahko povzročilo škodo poslovnim partnerjem in DUTB sami.

Mansson v poročilu pogreša skupno oceno učinkovitosti DUTB - ali so dosegli cilj, torej opravili svoj del naloge, da je bilo moč dokapitalizirati dve najpomembnejši banki v državi - saj da bi bilo to potrebno za končno oceno, ali je bil denar prav porabljen. Priporočila računskega sodišča jemljejo za koristna in jih nameravajo v najkrajšem času upoštevati.

Vlada mora preučiti odgovornost zaposlenih

Vladi je računsko sodišče naložilo preučitev odgovornosti zaposlenih na vladi in ministrstvu pri pripravi podlag za odločanje o prenosu terjatev zaradi ravnanja, ki ni bilo skladno s predpisi. Med drugim naj tako pripravi jasno opredelitev funkcij izvršnih in neizvršnih direktorjev, če bo v DUTB ohranila enotirni sistem, vzpostavi naj ustrezen nadzor ter uredi plačno politiko.

DUTB je v letu 2013 predstavljala polno izjem in beležila izjemne prejemke, je povzel Vesel in opozoril, da ni mogoče pojasniti, zakaj je vlada s takšno politiko poslovanja in prejemkov soglašala toliko časa. Ne moremo pristati na argumentacijo, da so pravi strokovnjaki toliko vredni, ker bi to pomenilo, da so na položajih v drugih državnih družbah nestrokovni kadri, je menil.

Sodišče je v reviziji tako izpostavilo pomanjkljiv nadzor nad ravnanjem in poslovanjem DUTB, ki bi ga lahko vlada, ministrstvo in DUTB zagotovili z vzpostavitvijo sklada za stabilnost bank. To bi morali, ne glede na drugačno mnenje vlade in DUTB, storiti v skladu z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank.

Med drugim je ugotovilo, da ministrstvo vladi ni posredovalo pogodb o prenosu tveganih postavk v odobritev, čeprav so bile dejansko prenesene naložbe različne od tistih s seznama, ki ga je potrdila vlada. Poleg tega DUTB ni seznanilo s stališčem Evropske komisije, da prenosne vrednosti slabih terjatev z bank na DUTB že vključujejo stroške delovanja DUTB, od komisije pa vse do danes ni pridobilo pojasnila, v kakšni višini naj bi bili ti upoštevani.

Jasna ni niti dokapitalizacija

Jasno ni tudi, zakaj je morala država DUTB konec leta 2013 dokapitalizirati v višini 200 milijonov evrov. Za pokritje stroškov DUTB je šlo dva milijona evrov, za rezerve za prevrednotenje terjatev v letu 2013 39 milijonov evrov. Ostalo ni pojasnjeno, je povzel drugi namestnik predsednika računskega sodišča Samo Jereb. "Tako visoka likvidnostna rezerva omogoča relativno sproščeno poslovanje DUTB z denarnimi sredstvi ter brezskrbno določanje plač in najemanje zunanjih svetovalcev," je povzel.

Ministrstvo bo ukrepe za DUTB komentiralo po potrditvi na vladi, ki se napoveduje za ta četrtek. Vlada je na podlagi izsledkov ugotovitev revizorjev ter poročila Komisije za preprečevanje korupcije, ki je prav tako ugotovila slabo prakso delovanja DUTB, pripravila nabor ukrepov. Med drugim naj bi zamenjala nekatere neizvršne direktorje, znižala prejemke vodilnih ter podaljšala čas delovanja DUTB za pet let.

Deli novico: