Bo Fontana presahnila?

Izola

Revija za književnost in kulturo Fontana obstaja že več kot četrt stoletja, toda sedaj se zaradi krize in zmanjšanih virov financiranja bori za svoj obstoj. Literarno revijo, ki izhaja na koprskem, že od vsega začetka vodi glavni in odgovorni urednik Danilo Japelj, literarni urednik pa je Edelman Jurinčič. Med številnimi literati gre izpostaviti tudi sežansko prevajalko in pesnico Jolko Milič.

Včeraj sta v izolski knjižnici predstavila težave, s katerimi se v zadnjem času srečuje ta literarna revija, v nadaljevanju pa so z branjem poezije oziroma proze svojo podporo nadaljnjemu izhajanju in obstanku Fontane izrazili Vera Vezovnik, Damjan Japelj, Patricija Sosič Kobal, Marija Koren in Danilo Japelj.

Večer bi morali popestriti še glasbeniki izolske glasbene šole, vendar je njihov nastop zaradi bolezni odpadel. Pred in po prireditvi so v knjižnici zbirali prostovoljne prispevke v podporo literarni ustvarjalnosti, ki bi omogočila nadaljno izhajanje omenjene revije. Vsak darovalec je prejel izvod katerekoli izdaje revije – po svojem izboru. Svojo podporo so sicer izrazili tudi Marjan Tomšič, dr. Marko Pavliha, Manca Košir, Olga Knez, Bojan Mevlja, Bert Pribac, Milan Gregorič, Silvo Fatur in mnogi drugi. 

Koliko je vredna kultura?

"Ta protestna akcija poteka, ker smo na razpisu Mestne občine Koper dobili tako minimalna sredstva, da je z njimi ogrožen obstoj revije. Do sedaj je izšlo preko 50 številk. Takšne literarne revije v našem prostoru praktično ni. Občina je v prvih fazah financirala revijo s 1000 evri, sedaj pa smo pristali na 150 evrih. Vsi udeleženci današnjega dogodka v izolski knjižnici pa želijo na nek način izraziti protest in solidarnost temu, kar se sedaj dogaja kulturi," je ob robu večera povedal Edelman Jurinčič.

V vseh letih obstoja je bilo natisnjenih okoli 30.000 izvodov revije. Prehod v digitalno obliko za ustvarjalce ne pride v poštev.

Odmevi na revijo so bili od samega začetka različni: od navdušenih pohval prijateljev in somišljenikov pa vse do kritik nekaterih dekadentnih naveličancev, ki so pravili, da ni potrebe po še eni reviji za obravnavo tovrstne literature. Vendar so avtorji trmasto želeli in hoteli predstaviti širšemu krogu bralstva svoj pogled na svet, na aktualne probleme, opisati lastne ljubezenske izkušnje in občutja preko liričnih izpovedi. Želeli so povedati, da tudi oni obstajajo in ustvarjajo v našem prostoru.

Več iz rubrike Kultura:

 Zlata plaketa Frančeškinovi

Novosti na knjižnem trgu

Plesni večer z Brecljem

Deli novico: