Na novinarski konferenci v zagrebškem muzeju Mimara je Šipuš dejal, da je bilo v prvem krogu veliko hrvaških mest, omenjenih devet pa jih je ostalo v konkurenci za evropsko prestolnico kulture. Po njegovih besedah bo ne glede na končno izbiro vsako hrvaško mesto prestolnica kulture.

Naziv bi mestom krepil identiteto

Novinarske predstavitve v Zagrebu so se udeležili tudi vodilni predstavniki hrvaških mest, ki so ostala v tekmi za evropsko prestolnico kulture. Večina jih je izpostavila, da bi status evropske prestolnice kulture veliko pomenil pri krepitvi urbane identitete njihovih mest in razvoja lastnih potencialov, obenem bi potrdil njihove vrednosti v Evropi.

Župan Đakova Zoran Vinković je med drugim dejal, da značilnost tega slavonskega mesta predstavljajo tudi konji lipicanci, ki jih na Hrvaškem gojijo od začetka 16. stoletja. Zagrebški župan Milan Bandić pa je ocenil, da Zagreba najverjetneje ne bodo izbrali za evropsko prestolnico kulture, ker to po njegovih besedah ni bila praksa EU v preteklih 30 letih, odkar podeljujejo ta naziv.

Sodelovali bi tudi s slovenskimi mesti

Za projekt Zagreb - Evropska prestolnica kulture 2020 so sicer angažirali tudi umetniškega svetovalca Airana Berga, ki ima izkušnje iz tovrstnih projektov v Linzu in Lecceju. Pri objavi kandidature v začetku marca letos so napovedali, da bi, v kolikor bi bili izbrani, sodelovali tudi z mesti v sosednjih državah Hrvaške, kot je Ljubljana.

Da bosta v letu 2020 evropski prestolnici kulture mesti na Hrvaškem in na Irskem, so v Bruslju odločili lani.
Evropska unija ta projekt razvija od leta 1985, ko je delovala kot Evropska skupnost. Z njim spodbuja ohranitev kulturne identitete evropskih mest ter jim daje nov zagon za kulturni in družbeni razvoj.