"To, da na prvem razpisu morda ne bomo prišli skozi, ne pomeni, da evropskih sredstev ne bomo dobili," je v pogovoru za časnik povedal minister za infrastrukturo in dodal, da bo prvi naslednji razpis verjetno že konec tega leta, do začetka gradnje pa je treba izpeljati še veliko aktivnosti, med drugim pridobivanje zasebnega partnerja.

"Računamo, da bi zasebnega vlagatelja dobili proti koncu leta 2016, do takrat bomo pridobili tudi gradbeno dovoljenje in začeli graditi drugi tir," je napovedal.

Drugi tir mora v izgradnjo najkasneje do leta 2016

"Do leta 2023 moramo na naših progah zagotoviti pogoje za vseevropska koridorska omrežja. Naš terminski plan se ujema s tem: če začnemo z gradnjo drugega tira konec 2016, bi končali do leta 2023 in smo še v zahtevanih časovnih okvirjih," je dodal.

Minister za infrastrukture, Peter Gašperšič

Da bi dobili čim bolj realno oceno vrednosti investicije, so se odločili, da gredo še v mednarodno recenzijo investicijske vrednosti drugega tira. "Zdaj pripravljamo projektno nalogo, pri tem nam pomaga tudi OECD, sledil bo mednarodni razpis za izbiro recenzenta," je pojasnil Gašperšič in dodal, da bi rezultate lahko dobili v začetku prihodnjega leta.

Strateški partner tudi v Luko Koper?

Gašperšič računa, da bodo imeli prvi predlog možnih modelov javno-zasebnega partnerstva do poletja oz. do zadnje seje vlade v juliju. Ob tem minister pušča odprta vrata tudi vstopu strateškega partnerja v Luko Koper, čeprav je ta uvrščena med strateške naložbe.

"V kolikor bi se pokazalo, da bi bil zelo učinkovit ali bolj donosen od drugih tisti model, ki bi vključeval tudi zmanjševanje kapitalskega deleža države v Luki Koper, bomo odprli razpravo tudi o tem," je napovedal.

Gašperšič je med drugim ugotavljal, da se razvoj Luke po ustanovitvi Občine Ankaran zavira. Koprska občina namreč dogovor za nov vhod v pristanišče pogojuje z razrešitvijo vprašanja o delitvi koncesijske dajatve in je šla s tem tudi na ustavno sodišče. "Če se bo sodišče do tega opredelilo, bomo tam dobili odgovor, sicer pa bomo morali to urediti z dogovorom ministrstvo in obe občini," je napovedal Gašperšič. Meni sicer, da bo treba delitev koncesnine opredeliti v koncesijski pogodbi, če ne celo v pomorskem zakoniku.

Za Markovec bo potrebna vinjeta in pika! 

Vprašanje morebitnega izvzetja predora Markovec iz vinjetnega sistema pa je za ministra končana zgodba. "Markovec je nadaljevanje hitre ceste, ki je že zdaj cestninska. To je bilo razčiščeno že leta 2008," je pojasnil. Prav tako meni, da Osimski sporazumi ne dajejo izrecne zahteve ali podlage, da bi morali ta del ceste izvzeti iz cestninjenja.

Gašperšič sicer podpira načrte za razvoj turizma na obalnem območju med Izolo in Koprom, pri čemer so na ministrstvu pripravljeni na dialog z občinama, da se obalna cesta preda v njuno pristojnost: "Mi predlagamo, da bi prenos naredili s 1. decembrom letos."

Kje bo stekla necestninska povezava?

Pred tem se bodo morali dogovoriti o poteku ustrezne necestninske povezave. Minister vidi možnost za netovorni promet v cesti preko Markovca mimo bolnišnice. "Vem, da ni idealna, a če občini prepustimo državno cesto ob obali, smo po zakonu dolžni opredeliti drugo necestninsko povezavo," je dodal.

Tudi zdaj se je hitra cesta končala z dvopasovno cesto, zato Gašperšič ne pričakuje, da bo na izolski strani kaj bistveno drugače, kot je bilo do zdaj na koncu sedanje hitre ceste v Kopru: "Sprememba za uporabnike pa bo v tem, da sedanja izolska obvoznica, ki je bila sedaj brezplačna, to ne bo več."