Ogleda kraja prometne nesreče sta se udeležila tudi dežurna preiskovalna sodnica in državni tožilec. Zbiranje obvestil glede okoliščin prometne nesreče še vedno poteka.

Današnji zastoj je bil eden daljših, kar jih beležijo na Darsu. Zastoji so zaradi radovednežev nastajali tudi v nasprotni smeri vožnje. Dars tokrat ni postavil zastorov, da bi to preprečil, ker so deli poškodovanih vozil ležali po celotnem vozišču.

Kot so za STA pojasnili na Darsu, zastorov, ki jih sicer uporabljajo za zaščito kraja prometnih nesreč na avtocesti, s čemer med drugim onemogočijo tudi radovedneže, tokrat niso uporabili, ker so vzdrževalci ocenili, da jih zaradi odpadlih delov poškodovanih vozil po celotnem vozišču ni bilo mogoče postaviti. Postavitev zastorov namreč ne sme v ničemer ovirati uradne preiskave pristojnih organov, ogled nesreče pa je zahteval dostopnost do celotnega vozišča.

Poziv voznikom, ki so ga zjutraj objavili na portalu prometno-informacijskega centra.

Zastore bi sicer lahko postavili na nasprotnem smernem vozišču, če bi zaprli prehitevalni pas v smeri Kopra. A na Darsu so spomnili, da je danes zaradi praznika v Avstriji in Nemčiji avtocesta v smeri obale prometno izredno obremenjena. Vse od jutra so se proti morju vile dolge kolone vozil in če bi zastore postavili na tej strani avtoceste, bi še na tej strani povzročili izredno dolge zastoje, ki bi tudi s te smeri segali vsaj do Ljubljane.

Zaradi nesreče je bil promet v smeri Ljubljane popolnoma zaprt od 8. ure do 9.30, nato so ga sprostili po odstavnem pasu, ob 11.30 pa so uspeli posledice nesreče v celoti odstraniti in promet sprostiti.

Kolona vozil je tako dopoldne segla vse do Ravbarkomande, ko je bila dolga kar 24 kilometrov. To je bil en daljših zastojev, kar jih beleži Dars. Kot so navedli, je 1. avgusta lani po prometni nesreči pred počivališčem Ravbarkomanda nastal zastoj med Vrhniko in Uncem, ki je po dveh urah dosegel največjo dolžino 20 kilometrov.

Po več prometnih nesrečah, ki so se 9. septembra lani zgodile med Uncem in Brezovico, pa je zastoj po štirih urah dosegel dolžino 30 kilometrov. Tedaj je sicer v resnici šlo za več različnih zastojev in ne za strnjeno 30-kilometrsko kolono. Vmes so bili namreč po navedbah Darsa posamezni deli avtoceste, ki so bili pretočni.

Glede zastorov so na Darsu še pojasnili, da jih ne postavljajo ob vsaki nesreči, ampak so smiselni predvsem ob hujših nesrečah, ko v dogovoru s policijo in gasilci ocenijo, da bo reševanje trajalo dlje časa, ko gre za smrtne žrtve oz. ko predvidevajo, da bo zapora trajala več ur. "Postavitev zastorov je odvisna od časa reševanja, vrste nesreče, njene lokacije. Skupni čas postavitve zastorov je odvisen od tega, koliko časa potrebujejo delavci Darsa ter vzdrževalci avtoceste, da se prebijejo do kraja nesreče," so še pojasnili.