"Bili so posamezni primeri, a ni se še zgodilo, da bi se v enem tednu dva," nam je zaupal piranski ribič Zlatko Novogradec, ki v teh vodah lovi že 30 let. Kot ugotavlja, je sicer vsako leto delfinov v slovenskem morju več, daljše pa so tudi ribiške mreže. To bi bila lahko tudi vzroka za nesrečna dogodka v krajšem časovnem obdobju. "Je pa to neizogibno," je dodal ribič in pojasnil, da so mreže lahko usodne tudi za druge živali, denimo želve, ki naše morje obiščejo v poletnem času: "Te sicer dostikrat še žive potegnemo ven."

Ribiči o nesrečnih dogodkih obvestijo društvo Morigenos, ki se ukvarja z opazovanjem in preučevanjem teh morskih sesalcev. "Menim, da je šlo res za nesrečno naključje. Takšne primere imamo ponavadi na vsakih nekaj let, celo 10 let, med 2003 in 2013," dogodke minulega tedna komentira predsednik društva, Tilen Genov. Kot pojasnjuje, so končne analize še v teku, ampak je bil v obeh primerih vzrok smrti zagotovo zadušitev zaradu ujetja v ribiško mrežo. Sam sicer meni, da razlog za več nesreč ne tiči v tem, da bi bilo v slovenskem morju vse več delfinov, saj nimajo nobenih indikacij, da bi njihovo število naraščalo.

"Delfini se v ribiške mreže zapletajo iz različnih razlogov. Včasih v njih iščejo ribe, spet drugič slučajno zaplavajo vanje, pri mladičih (tudi tistih, ki se še ne hranijo z ribami, temveč le z mlekom) pa temu pogosto botrujeta zgolj igrivost in radovednost," razlaga Genov in dodaja, da delfin v mreži še ne pomeni nujno, da je na mrežah delal škodo, čeprav je temu včasih tako. "Prav tako kot mi so tudi delfini lahko kdaj nepazljivi in mreže ne opazijo, dokler ni prepozno," še ugotavlja.

Akustične naprave bi zvočno onesnaževale

Biolog sicer pojasnjuje, da se po svetu veliko raziskav posveča modifikaciji ribiških mrež. "Takšne mreže bi imele enako zmožnost lova rib, vendar bi bile narejene iz takšnega materiala, da bi jih delfini lažje zaznali ali​ pa se vanje težje zapletli," opisuje Genov. Obstajajo pa tudi akustične naprave, tako imenovani pingerji, ki naj bi s proizvajanjem glasnih in motečih zvokov odganjale delfine ali pa jih opozarjale na prisotnost mrež. "Nekateri zagovorniki teh naprav menijo, da je to kot nek splošni recept za rešitev vseh težav, vendar žal temu ni tako," ugotavlja sogovornik. Na mnogih območjih po svetu se je po njegovih besedah pokazalo, da delfini tolerirajo te zvoke in se jih pač navadijo, v nekaterih primerih pa jih ti zvoki še celo privabijo k mrežam. "Drugi problem teh "pingerjev" je zvočno onesnaženje in povečan hrup v morju. Glede na količino mrež v morju bi morali postaviti ogromno število teh naprav, ki pa bi morsko okolje neizogibno naredili precej bolj hrupno," še opozarja in dodaja, da danes vemo, da je podvodni hrup ena izmed resnih groženj morskim ekosistemom, ne le morskim sesalcem, temveč tudi drugim vrstam, vključno z ribami. Zato je treba biti pri teh stvareh po njegovem mnenju previden.