Benedikt XVI. - konservativni papež, ki je odstopil

Nemec Joseph Ratzinger, papež Benedikt XVI., bo ostal v zgodovini zapisan kot eden redkih in prvi po več stoletjih, ki je odstopil s položaja. Bil je osmi Nemec na sedežu poglavarja Katoliške cerkve, veljal pa je za zagovornika zelo konservativnih stališč Cerkve.

Joseph Ratzinger se je rodil 16. aprila 1927 v kraju Marktl am Inn na Bavarskem. Njegova družina se je pogosto selila, ker je bil oče v službi na policiji, zato je v spominih kot svoje domače mesto označeval Traunstein. Mesto je pogosto obiskoval, stanoval pa je v semenišču.

Vključen v Hitlerjungend

V spominih odkrito govori tudi o tem, da je bil leta 1941, ko je bil star 14 let, proti svoji volji vključen v nacistični podmladek, t. i. Hitlerjugend, a ne za dolgo, ker se je učil za duhovnika. Leta 1943 so ga kot pomočnika vpoklicali v nacistične protiletalske enote in napotili v München.

Leto kasneje so ga napotili na avstrijsko-madžarsko mejo, kjer je gradil protitankovske pregrade. Maja 1945 je dezertiral iz nemške vojske in se vrnil v Traunstein, tam pa so ga kot vojnega ujetnika zajeli ameriški vojaki. Zatem je znova vstopil v semenišče.

Po študiju teologije in filozofije je bil leta 1951 posvečen v duhovnika. Bil je profesor dogmatike na visoki šoli v Freisingu. Kot strokovnjak je sodeloval na drugem vatikanskem koncilu (1962-1965).

Leta 1977 je postal münchenski nadškof, štiri leta kasneje pa je odšel v Rim ter postal vodja vatikanskega "ministrstva za teologijo" oz. prefekt kongregacije za nauk vere. Bil je eden redkih kardinalov rimske kurije, ki je to postal že pred prihodom Janeza Pavla II. na čelo Rimskokatoliške cerkve - 2. junija 1977 ga je imenoval papež Pavel VI.

Tesno povezan s prejšnjim pepežom

Pred izvolitvijo je bil Ratzinger tesen sodelavec papeža Janeza Pavla II. Veljal je za ideologa Vatikana, pri čemer je zagovarjal skrajno konservativna stališča Cerkve. Še pred izvolitvijo je bil eden od najvplivnejših mož v Vatikanu in je po smrti Janeza Pavla II. tudi veljal za enega od glavnih favoritov za novega papeža.

Njegovo papeževanje so poleg zavzemanja za tradicionalne krščanske vrednote preko nove evangelizacije, ki naj temelji na zakonski zvezi in družini, močno zaznamovali tudi škandali. Najbolj je v javnosti odmeval spor Vatikana z Irsko zaradi več desetletij trajajočega Cerkvenega prikrivanja spolnih zlorab otrok.

Papež je zlorabe otrok sicer obžaloval in se je žrtvam opravičil. Pozval je k sodbam odgovornih pred ustreznimi sodišči, a za dogajanja Vatikan ni prevzel odgovornosti, kar je žrtve močno razočaralo.

Olja je na ogenj prililo tudi medijsko razkritje pisma, ki ga je Vatikan leta 1997 poslal škofom irske Katoliške cerkve in v njem svetoval, naj ne prijavijo domnevnih primerov zlorab otrok policiji. Objava pisma je sprožila oster odziv irske javnosti, tudi politične.

Temu je sledila prav tako odmevna afera z uhajanjem zaupnih informacij izza vatikanskih zidov, ki so razkrivale sporne finančne posle v vatikanski banki Ior, korupcijo pri podeljevanju poslov in boj za oblast med različnimi strujami znotraj Vatikana.

Za uhajanje zaupnih papeških dokumentov je bil lani v sodnem procesu obsojen papežev majordom Paolo Gabriele, ki je dejanje tudi priznal, papeža prosil odpuščanja, a hkrati zatrdil, da je deloval v papeževo dobro.

Je za odstop kriva afera "Vatileaks"? 

Papež je Gabrieleja, ki je bil obsojen na 18 mesecev zapora, decembra lani pomilostil. Kot sostorilec v tako imenovani aferi Vatileaks je bil na dvomesečno zaporno kazen obsojen tudi računalniški tehnik Claudio Sciarpelletti, ki ga je papež prav tako pomilostil.

Benedikt XVI. je sicer odgovoren tudi za modernizacijo papeževanja; Med drugim je odprl račun na spletnem družabnem omrežju Twitter in 12. decembra lani objavil svoj prvi tvit. "Dragi prijatelji, vesel sem, da lahko z vami navežem stik preko Twitterja. Hvala vam za dobrodušen odziv. Blagoslavljam vas iz vsega srca," se je glasil njegov prvi tvit.

Ratzinger je vseskozi nasprotoval "pohlepu" in "samozadostnosti" v Cerkvi in je zavračal vse pozive k modernizaciji Cerkve. Je nasprotnik odprave celibata v Cerkvi in tega, da bi lahko duhovniški poklic opravljale tudi ženske. Leta 1986 je ostro obsodil homoseksualnost in istospolne partnerske zveze.

Je tudi oster nasprotnik komunizma. Leta 1984 je komunistične režime, ki so prišli na oblast, označil za "eno od sramot našega časa". Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP je obsodil tudi rock glasbo, ki je po njegovem mnenju "izraz primarnih strasti". V domovini, Nemčiji, Ratzinger ni najbolj priljubljen, saj je za številne simbol dogmatizma in konservativizma.

Več iz rubrike Družba:

 

Slovenci v Italiji zaskrbljeni

Piloti letalske šole bodo streljali

Začenja se teden izbrisanih

Deli novico: