Namen obročkanja je zbiranje podatkov o selitvah ptic. Za njihovo varstvo in učinkovito načrtovanje varstvenih ukrepov je potrebno imeti podatke o tem, kje se vrsta pojavlja. Na podlagi obročkanja dobijo tudi informacije o načinu življenja ptic, so  povedali na Zavodu RS za varstvo narave.

V Sloveniji se je v zadnjih dvajsetih letih število belih štorkelj povečalo. Po podatkih DOPPS je lani v Sloveniji gnezdilo 250 parov belih štorkelj. Iz severovzhodnega dela Slovenije so se naselile še v Belo krajino, Savsko ravan in Dolenjsko podolje, na Notranjsko in Ljubljansko barje. Štorklje so pri nas zavarovana vrsta, ki jo ogrožajo predvsem pomanjkanje hrane, uničevanje travnikov, suša in trki z električnimi žicami.

Kljub povečanju populacije je bela štorklja ranljiva vrsta, saj je njen prehranjevalni habitat ogrožen. Glavni grožnji za uspešno gnezdenje te ptice sta intenziviranje kmetijstva in izsuševanje mokrišč, saj uničujeta njena najpomembnejša prehranjevalna območja.

Večino gnezd štorklje zgradijo na električnih drogovih in dimnikih. Gnezda so okrogla, znesena iz vej in blata. Štorklje vanje znesejo do pet jajc. Mladiči se izvalijo dober mesec po začetku valjenja nekje v začetku maja, gnezdo pa zapustijo po 54 do 70 dneh, predvidoma v začetku julija. Da bi povečali varnost gnezd, na električne drogove pogosto namestijo gnezdilne podstavke.

Bela štorklja je sicer največji evropski ptič in ena najbolj karizmatičnih ogroženih vrst ptic. Poletje preživijo v Evropi, prezimujejo pa v podsaharski Afriki.

So zelo koristne živali, saj njihov glavni plen predstavljajo mali sesalci. Hranijo se tudi z dvoživkami, žuželkami, plazilci in deževniki. Hrano si iščejo na travnikih, pašnikih in poljih.