Begunska kriza se iz dneva v dan zaostruje, tudi na slovenskem notranjem ministrstvu ne izključujejo verjetnosti prihoda večjega števila prosilcev azila v Slovenijo. Zato so pripravili akcijski načrt, kako ukrepati ob morebitnem množičnem dotoku migrantov. V kolikor bi bilo beguncev 500, bi jih naselili tudi v počitniškem domu na Debelem rtiču.
BEGUNCI PRIHAJAJO: Smo jih na Obali pripravljeni sprejeti?
Slovenija
Po izjavah hrvaških politikov je prvi val beguncev že zajel hrvaške meje, kdaj bo dosegel naše, je po mnenju strokovnjakov odvisno od tega, kako bosta reagirali Hrvaška in Srbija ter ograje, ki jo Madžarska gradi na meji s Srbijo. Slovenija sicer v tem primeru velja za tranzitno državo, a nekaj beguncev bo tu zagotovo (vsaj začasno) tudi ostalo.
Slovenska vlada je, podobno kot druge članice Evropske unije, julija sprejela kontingentni načrt za zagotovitev nastanitve in oskrbe pri povečanem številu prosilcev za mednarodno zaščito. Ta predvideva, da bi ob povečanem dotoku begunce najprej namestili v azilnem domu v Ljubljani, integracijskih hišah v Mariboru in Ljubljani ter v Centru za tujce v Postojni. Ti lahko skupaj sprejmejo 280 ljudi, v kolikor bi jih prišlo več, bi jih poslali v začasne nastanitvene kapacitete notranjega ministrstva v samskem domu v Ljubljani in počitniškem domu Debeli rtič, ki zdržita kapaciteto 220 ljudi.
V Ankaranu še razmišljajo
Ali je ministrstvo o tem tudi obvestilo Občino Ankaran in kako so na morebitni prihod pripravljeni, smo vprašali pristojne na ankaranski občini, kjer pa so s komentarjem zaenkrat precej skopi. "Občina Ankaran stališče glede teme še oblikuje. Ko bo stališče sprejeto, bo javnost obveščena," so nam odgovorili.
Najslabša je izolacija
"Dosedanje izkušnje kažejo, da je najslabše, če se te ljudi izolira," pa begunsko problematiko komentira doc. dr. Uršula Lipovec Čebron in opozarja, da se na ta način dogaja ravno obratno, kar imenujemo integracija. Pri tem izpostavlja dobro prakso iz sosednjega Trsta, kjer nevladna organizacija ICS prosilce za azil namešča v stanovanja v centru mesta in tako zagotavlja čim hitrejšo vključitev. "Ne moremo reči, da je Debeli rtič neka centralna točka, kjer bi se človek lahko hitro znašel in vzpostavil stik ter dobil možnost vključitve v družbi," pravi antropologinja.
Sprejem je moralna in etična dolžnost družbe
Pri tem Koprčanka meni, da bi vsaka družba morala sprejeti te ljudi, če je dovolj etična in se zaveda tega, kaj se dogaja v Sredozemlju, Srbiji in Makedoniji. "Ni vprašanje, ali je družba pripravljena ali ne, temveč je to njena moralna in etična dolžnost," še dodaja Lipovec Čebronova. Po njenem mnenju je potrebno ljudi v lokalnem okolju senzibilizirati in informirati ter jih seznaniti z drugačnimi kulturami.
"Ali smo dejansko pripravljeni, ne vem. Gotovo pa bi jih morali sprejeti," pravi obalni poslanec Matej T. Vatovec in poudarja, da je vprašanje begunske krize, ki smo ji priča, zelo kompleksno. "Seveda lahko veliko storijo posamezne države. Zgleden poskus kaže zadnje dni Srbija s tem, da ne kriminalizira prehoda beguncev, temveč ga skuša lajšati. Pravo nasprotje, pravi zločin, pa vidimo na Madžarskem," meni in hkrati opozarja, da je problem večplasten.
Od vedno stičišče različnih kultur
Tudi Vatovec poudarja integracijo, vključevanje teh ljudi v družbo. "Tudi pri nas bi se tako moralo poskrbeti za to, da ne bomo beguncev getoizirali ali jih kakorkoli še bolj marginalizirali. Torej ne samo Debeli rtič, en kraj, temveč vsa mesta, tudi vasi, bi morala sprejeti ljudi, jih vključiti medse," razlaga in dodaja: "Sploh če pomislimo na to, da je ta prostor od vedno stičišče različnih kultur."
najdite vendar povzrocitelje
vsi vemo kdo je kuhal arabsko pomlad
posljite jih tistim kuharjem
To je bila samo begunska malenkost. Sedaj pa se pripravlja begunski cunami. To ni kar tako. Če nekdo misli , da je to prehodna stvar se moti. Mi smo dali prostora sedemstotim. To je kaplja v morje. Ko bodo ukapirali ostali begunci , v bistvu so že , da jih Evropa sprejema , bodo navalili vsi. Tisti , ki je nekoč obiskoval te kraje pred konflikti , naprimer Sirijo ali pa Irak , je videl , da je večina imela željo oditi. Te države so bile v večini diktatorske , zato jih je bilo nemogoče zapustiti. Vprašajte Severne Korejce , če bi radi zapustili državo . Ogromno bi jih odšlo z veseljem. To je naredil Castro na Kubi , ko je rekel , tisti , ki hoče zapustiti državo naj gre ! Čez nekaj dni je preklical svoje besede , saj je bilo ogromno tistih , ki so na vsemogoče načine hoteli prečkati morje. To se danes dogaja na teh kriznih žariščih . Ni čudno , da se znajdejo skupaj na poti Afganistanci , Sirijci, Kurdi, Libijci in en kup ostalih , ki prečkajo Libijo in podobno. To so področja , kjer ne vlada samo vojna ampak vsesplošni kaos v katerem si je nemogoče urediti življenje. Ta val ljudi je danes samo en valček , pravi naval šele prihaja. Takrat pa bi res rad videl junaka , ki bo vzdrževal vse te ljudi. Takrat bo tudi nemogoče reči , sedaj pa stop , tako ne gre več naprej. Postavimo tudi mi ograje. Te ljudi bo potrebno hraniti, oblačiti, šolati jim dati delo . V redu nekaj tisočim . Vam povem , da se bo število ničel krepko povečalo , in kaj potem?
Poglejte za primer Italijo . Letno jih sprejme okoli 9000. Nekateri , ki imajo vsaj nekaj izobrazbe in sreče seveda , teh ni opazit. Kaj pa ostali , vsak vu kompra je begunec , prostitutke begunke. Po farmah izkoriščajo ljudi , da jim delajo na soncu zastojn , poleg beguncev še kakšni Poljaki in Romuni , ki so brali zgodbice v stripih.
Nadaljevanje prihodnjič(kmalu)