“Piran in Portorož sta del mene že od otroštva. S starši smo na Belem Križu že od mojega rojstva vsako leto preživljali počitnice in med letom nešteto vikendov prepešačili vzdolž obale,” opisuje Barbara Atelšek, ki je že takrat Piran čutila kot svoj domači kraj, dokler se ni po končanju ekonomske fakultete v Ljubljani leta 1992 dokončno na Obalo tudi preselila.

Leta 1992 sta z možem odprla kavarno Mignon Portorož in pekarno Stari Pek v Luciji, ki je kmalu postala ikona portoroškega turizma. Kavarna je iz skromnih začetkov kmalu prerasla svoje okvire in si leta 2001 prislužila naziv Slovenske Gazele za svoje delovanje. Po 15 letih poslovanja je podjetje Mignon d.o.o. zaposlovalo že 40 ljudi in svoj naziv Gazele več kot upravičilo.

"Že takrat pri svojem delu nisem čutila nobene potrebne podpore in pomoči s strani občinske uprave in na žalost je tako tudi danes," pravi Atelškova. Po njenem mnenju so lokalni podjetniki tudi danes prepuščeni sami sebi in sami zaslužni za uspehe svojih podjetij. "Največkrat pa prav oni z svojo ponudbo privabljajo turiste v naš kraj," dodaja.

Za kandidaturo na listi Piran je naš se je odločila, ker bi si želela več sprememb na tem področju. Ena izmed njenih prioritet delovanja v občinskem svetu bo zato prav pomoč in sodelovanje z malimi podjetniki, trgovci in gostinci, ker prav oni v veliki meri ustvarjajo podobo kraja.

Po prodaji podjetja Mignon d.o.o. je Barbara Atelšek ostala v turizmu ter odprla uspešni in zelo lepo obiskani trgovini v Piranu in v Kopru. Tudi zaradi svojega dela vsakodnevno vidi veliko pomanjkljivosti in sliši veliko predlogov, kako kraj narediti še lepši in še bolj prijazen gostom in ljudem, ki v njem živijo.

"Za kandidaturo sem se odločila tudi zato, ker bi želela aktivnejše sodelovati v dvigu bivanjske kulture v naši občini," pravi sogovornica, ki meni, da zadovoljni občani lahko dobro opravljajo svoje delo in pripomorejo k razvoju turizma, "naše najpomembnejše gospodarske panoge. Panoge, ki daje kruh večini lokalnega prebivalstva. Turizem smo v prvi vrsti in predvsem samo ljudje." Kot opaža, se v naglici zadovoljevanja potreb turizma včasih pozablja na lokalno prebivalstvo, pri tem pa se pozablja tudi, da brez zadovoljnih domačinov ni zadovoljnih turistov.

"Kraj, kjer živim in delam je edinstven v vseh pogledih," pravi Atelškova in pri tem izpostavlja izjemno kulturno dediščino, značilno sredozemsko podnebje ter naravne danosti, ki so po njenem mnenju kulisa izjemni folklori, krajevnim običajem in tradiciji. "Kultura bivanja, kvalitetna prehrana, čista voda, čist zrak in varnost bivanja v takem obsegu, kot ga lahko ponudimo našim gostom pa redkost v svetu. Z dvigom ravni zadovoljstva prebivalcev in vključevanjem njihovih idej v strateške odločitve naše občine pa že tako izjemno strukturo lahko samo nadgradimo," dodaja.

Kot zavestna občanka želi aktivno sodelovati v tem procesu, sooblikovati življenje in prispevati k ohranjanju naravnih in kulturnih danosti piranske občine. "Ker imam kraj, kjer živim zelo rada, bi želela pripomoči k udejanjanju številnih zamisli tako posameznikov kot ustanov ter v povezovanju teh idej, ker vsi ne vemo vsega in le s skupnimi močmi dosežemo izjemne rezultate," pravi kandidatka na volitvah.

Barbara z očetom kot otrok nad Piranom

Po njenem mnenju bo Občina Piran z leti postala vedno večji magnet na svetovnem turističnem zemljevidu. "Zaradi boljše obveščenosti, cenejšega transporta, lažjega dostopa do namestitvenih zmogljivosti in še vedno relativnega nepoznavanja naše države bo zanimanja turistov vedno več," ocenjuje podjetnica, zato kot nalogo vidi, da povečan obisk turistov uskladimo z željami in življenjem lokalnega prebivalstva, da ga izkoristimo za izboljšanje kvalitete življenja prebivalcev ter da dvignemo nivo turistične ponudbe na visoko raven. Piranska občina ima še veliko neizrabljenih, vendar vitalnih možnosti za razvoj kakovostnega turizma, pravi sogovornica.

"Za ta razvoj pa je potrebno izrabiti in razvijati znanje in ustvarjalnost njenega prebivalstva, vzpostaviti ustrezno organiziranost in spodbuditi sodelovanje javnega in zasebnega sektorja ter pospeševati oblikovanje storitev, ki temeljijo na virih in prvinah kraja. Potrebno je razvijati in se v veliki meri posvetiti iskanju tipičnih produktov kraja, ki bi podaljševali turistično sezono skozi celo leto. Poleg tega je potrebno vključiti vire na nacionalni in evropski ravni ter se aktivnejše vključevati v mednarodne organizacije in projekte, iz katerih lahko pritegnemo sredstva, znanje in izkušnje," še razmišlja.

Mesto Piran je po njenem mnenju zaradi svoje lege, zgodovine, kulturne dediščine in prečudovite arhitekture izjemno mesto. "Ker pa tako kot vsa stara mesta ni bilo grajeno po današnjih urbanistično normativih, že vrsto let trpi in se duši v pločevini, skupaj s svojimi prebivalci, zaradi neznanja in nesposobnosti dosedanjih odgovornih. Dejstvo je, da Piran potrebuje več garažnih hiš, večjo centralno na vhodu in več manjših na obrobju mesta, katerih gradnja se mora po vseh letih zavlačevanja in čakanja začeti v čim krajšem možnem času. Le tako bomo lahko Piranu vrnili nekdanji sijaj in mu vrnili podobo živahnega mediteranskega obmorskega mesta," pravi Atelškova.

Ob tem bi po njenem mnenju za oživitev mestnega jedra morala občina Piran javno pozvati vse lastnike pritličnih delov stavb na izbranih lokacijah, v katerih še niso funkcionalni poslovni prostori, da se prijavijo in vključijo v akcijo sprememb namembnosti kletnih ali stanovanjskih prostorov v poslovne prostore, trgovine, ateljeje, galerije, starinarnice in podobne dejavnosti. "Vsem, ki bi se prijavili, bi občina morala pomagati pri pridobitvi vseh dovoljenj za obratovanje. Da pa bi projekt izvedli s podporo evropskih in nacionalnih sredstev, bi morala projekt izpeljati za ta namen oblikovana strokovna skupina," dodaja.

"Ker je mesto Piran - mesto Muzej, bi bilo smotrno razmisliti tudi o zaračunavanju simbolične turistične takse tudi dnevnim obiskovalcem mesta Piran," razmišlja kandidatka. Le to po njenih besedah ob določenih dneh poka po šivih, lokalna skupnost pa od tega obiska nima ničesar, razen smeti, hrupa in velike gneče. Ker so turisti tudi le na dnevnem obisku deležni brezplačnih storitev, je taksa več kot upravičena. Turistično takso zbrano iz tega naslova bi občina morala, kot pravi, nameniti za turistične informacije in publikacije, za vzdrževanje javnih brezplačnih stranišč, za promocijska gradiva in za vzdrževanje in nakupe nove urbane infrastrukture. Poleg tega bi sredstva iz tega naslova lahko uporabili za stroške pogostejšega odvoza smeti in za stroške komunalnih redarjev, ki bi imeli v mestu Piran predvsem funkcijo svetovanja in pomoči.

"V Piranu, Portorožu in v Luciji še vedno ni urejeno zadostno število javnih sanitarij," opaža sogovornica, zato meni, da je nujno potrebno sprejeti vse sklepe, preučiti vse možnosti in določiti lokacije, da bi čim prej prišlo do izgradnje le-teh. Predvidene morajo biti v vsaki garažni hiši in ne le v mestu Piranu, temveč tudi v Portorožu in na drugih delih občine, kjer je povečana koncentracija dnevnih obiskovalcev. S tem bi dosegli večjo urejenost in čistočo na vseh javnih površinah - posebej na plažah in vsekakor razbremenitev sanitarij v gostinskih lokalih.

Kot podjetnica in občanka opaža tudi potrebo po povečanem nadzoru nad vsakodnevnim čiščenjem in pranjem ulic in potrebo po namestiti več košev za smeti, primernih oblik in materialov za staro mestno jedro in za mesti Portorož in Lucija. Pometače ulic bi morali po njenem mnenju zato primerno opremiti za odstranjevanje različnih vrst odpadkov, tudi za odstranjevanje pasjih iztrebkov. Več bi se morali posvetiti tudi lokacijam za stalne zabojnike, ki naj ne bi bili nameščeni na lokacijah, ki očitno motijo stanovalce in lastnike poslovnih prostorov.

Pereč problem občine Piran je po mnenju Atelškove tudi javna razsvetljava. V mestih je veliko svetilk neprimernih oblik in materialov. Nujno je potrebno določiti uniformno javno razsvetljavo, katero naj izberejo in potrdijo pristojni strokovnjaki v skladu s kulturno dediščino mesta Piran ter ostalimi kraji. "Od Bernardina do Pirana bi morali namestiti pohodne lučke ob pešpoti zaradi varnosti sprehajalcev," pravi in nadaljuje, da so vse poti v mesto Portorož in Piran, predvsem pa Koprska cesta, neosvetljene in slabo označene. S primerno razsvetljavo bi ne samo izboljšali prometno varnost, ampak mestoma Portorož in Piran že na vhodu dali veljavo, ki jima pripada. Poleg tega je potrebno urediti vsa montažna krožišča, jim dati primerno vsebino ter obiskovalcem pokazati značilnosti mesta, ki ga obiskujejo. Zgraditi je potrebno tudi krožišče pri KS Portorož in pri pošti Portorož zaradi večje varnosti, večje preglednosti in zaradi samega izgleda kraja.

Opaža še, da je pomanjkljivo tudi obveščanje vseh, ki uporabljajo javni avtobusni prevoz. "Vsa avtobusna postajališča v občini Piran je potrebno opremiti z nadstreški in interaktivnimi tablami ter vzpostaviti sistem obveščanja o prihodih in odhodih preko aplikacij na mobilnih telefonih," je jasna pri svojih idejah.

"Avtokamp Lucija zadnja leta ni ponos kraju. Razmisliti je potrebno o drugačni zasnovi in boljši izrabljenosti tega prostora. Ker v svetu narašča število mobilnih turistov, ki se na počitnice odpravljajo z avtodomi, vidim smiselnost v izgradnji tovrstnega kampa. Tisti, ki sledite svetovnim tokovom na najrazličnejših področjih, od gospodarstva, prek turizma do kulture, ste verjetno seznanjeni, da so ravno mobilni turisti iz krogov premožnih slojev in celo svetovno najbolj znane osebnosti. Tako kot imamo marino za pristajanje turističnih jadrnic, bi morali imeti tudi pristan za kopenske mobilne popotnike," razmišlja Atelškova.

"Idej in vizij, kako naš kraj narediti še lepši in še prijaznejši, je še veliko. Ker ga imamo vsi zelo radi in bi si vsi želeli napredka in razcvet, verjamem, da bomo s skupnimi močmi tokrat zmogli ter da bo občina Piran kmalu postala ne le vzor v turizmu, ampak tudi zgled bivalne kulture lokalnih prebivalcev v turističnem kraju," še dodaja.