Judoistka Andreja Leški je na nedavnem svetovnem prvenstvu v Budimpešti osvojila srebrno kolajno v kategoriji do 63 kilogramov, s tem pa dosegla svoj največji uspeh v karieri. Nekaj dni po izjemnem dosežku, smo se pogovarjali s 24-letno Koprčanko, sicer članico ljubljanskega Judo kluba Bežigrad.
ANDREJA LEŠKI, KOPRČANKA, KI JE NE ŽELITE RAZJEZITI: Rada bi se naučila bolje plesati bachato in se z motorjem zapeljala po Evropi
Koper
Ste nekaj dni po uspehu že uspeli zbrati svoje misli? Kakšni so občutki ob tako velikem dosežku? Kako ste proslavili zmago?
Sedaj se že malo bolj zavedam kako fenomenalen rezultat sem dosegla, občutki so nepopisni. Komaj čakam, da se vrnem v Slovenijo, da se srečam z družino in prijatelji, takrat se bo proslavljanje začelo.
Kako se sicer pripravljate na dvoboje, imate kakšno posebno rutino pred tekmami?
Dan pred tekmovanjem si vedno pogledam posnetke tekmic, ki me čakajo v prvem in drugem krogu, da se lažje taktično pripravim. Zjutraj na dan tekmovanja pa si predvajam eno izbrano pesem, ki mi je zelo všeč in mi jo je zelo ljuba oseba poslala na prvo tekmovanje letos (masters v Dohi). Od takrat je to stalnica.
Koliko pogosto trenirate in kaj vse obsegajo priprave?
Treniram dvakrat na dan, ko se udeležimo kakšnih priprav pa tudi trikrat. Treniramo v treh večjih sklopih: moč, kondicija, tehnika. Priprave seveda obsegajo tudi počitek in regeneracijo, zato imamo ob sobotah redno druženje v savni, ki nam pomaga, da se sprostimo, da pride telo lažje k sebi po vseh naporih.
Nekateri mediji so vas poimenovali "Koprčanka na začasnem delu v Ljubljani". Kje ste začeli in kdaj ter zakaj ste se preselili v prestolnico?
Koprčanka sem in bom ostala. Judo sem začela trenirati v obalnem klubu 15. maj Marezige, pod taktirko Iztoka Babiča, ki je postavil zelo dobre temelje moji profesionalni judo karieri. Prav športna pot pa me je v času srednje šole zanesla v Ljubljano, kjer sem videla priložnost za še boljše napredovanje.
Trenutno študirate na ekonomski fakulteti, a pred tem ste obiskovali študij matematike. Zakaj ste zamenjali smer? Je matematika že od nekdaj vaša ljubezen; zakaj?
Res je, eno leto sem obiskovala FMF. Ne obžalujem svoje prvotne izbire, saj mi je matematika bila takrat res pri srcu, vendar se okoliščine v tistem času preprosto niso izšle tako, da bi bilo zame možno uspešno trenirati in študirati na izbrani smeri, kjer tudi iz strani profesorjev ni bilo posluha glede moje dvojne kariere. Zato sem se odločila, da zamenjam smer z nekoliko bolj praktično izbiro, ki je še vedno dovolj velik izziv, me zanima in mi lahko v prihodnje prinese dobre zaposlitvene možnosti.
Kako sicer kombinirate treninge in študij?
Usklajevanje je daleč od tega, da bi bilo preprosto. Se pa trudim po najboljših močeh, da mi čimprej uspe diplomirati. Posebne zahvale gredo tudi nekaterim profesorjem Ekonomske fakultete, ki so mi z razumevanjem olajšali organizacijo in opravljanje nekaterih obveznosti. Čakata me še dva izpita, ki se ju bom lotila takoj, ko se vrnem.
Se pogosto vračate v domač kraj? Kateri so vaši najljubši kotički na Obali?
Vrnem se vsak vikend, ko lahko. To je včasih trikrat na mesec, včasih pa komaj enkrat. Z družino in sorodniki se odlično razumemo, zato mi je preživljati čas z njimi vedno v veliko veselje. Poleti je izbran kotiček Sladoledarna za tržnico v Kopru (smeh). Drugače pa bolj kot izbrane kotičke, cenim osebe, ki jih imam na obali in predstavljajo moj dom.
Grand slam v Budimpešti ste bili primorani izpustiti zaradi okužbe z novim koronavirusom. Kako ste prenašali bolezen?
Res je, takrat sem bila obupno razočarana in se mi je to zdelo nekaj najhujšega, vendar se je kasneje izkazalo za dobro stvar, saj se je moja celotna ekipa okužila kasneje, v januarju, v času mastersa in sem jaz edina lahko tekmovala in nato tudi dosegla odličen uspeh.
Je epidemija kako vplivala na vašo športno ali zasebno rutino?
Sigurno je vpivala, vsaj v letu 2020 je bila sploh zaradi odpovedi priprav in tekmovanj potrebna resna adaptacija. Vseeno pa je življenje teklo dalje, vsak se je lahko prilagodil po svoje in jaz sem situacijo izkoristila tako, da sem se osredotočila na pozitivne stvari.
Kakšne načrte imate za poletje? Kje boste dopustovali?
Zaenkrat ni v planu še nič specifičnega. Do olimpijskih iger, kjer bom "sparing" svoji klubski kolegici bom še trenirala v Ljubljani in se posvetila zaključku študija, potem pa bo čas za dopustovanje.
Malo smo vas "zasledovali" po družbenih omrežjih in videti je, da imate čudovit odnos z babico, pa tudi, da igrate diatonično harmoniko in kitaro. Česa o vas še ne vemo, s čim se še ukvarjate v prostem času?
Ste me pa že kar dobro spoznali ... V poletnih mesecih rada uživam na motorju, zelo rada igram namizni tenis, če najdem koga, ki si upa igrati (smeh), veliko berem in poslušam o psihologiji človeka, zadnje čase pa si poskušam vzeti tudi čim več časa zase, saj lahko neprestano divjanje in polni urniki slabo vplivajo na mentalno zdravje posameznika.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost, imate kakšen poseben cilj, ki si ga želite uresničiti (na katerem koli področju)?
Kratkoročni cilji so malo umiriti tempo, si oddahniti ... Dolgoročno se mi ne sanja. Želim si notranjega miru in pozitivne energije. Kar mi bo življenje prineslo bom zagrabila in poskušala iz dneva v dan čimbolj kvalitetno živeti. Rada bi se naučila bolje plesati bachato. Rada bi šla z motorjem po Evropi. Zanima me veliko stvari, zato se vedno sproti najde kakšen nov cilj ali želja.