Andrej Cör: država mora zagotoviti strategijo

Dr. Andrej Cör je predsednik Obalnega društva za boj proti raku, zdravnik, profesor in nekdanji dekan Fakultete za vede o zdravju. Ob tednu boja proti raku smo se z njim pogovarjali o aktivnosti njihovega društva in drugih aktualnih tematikah, povezanih z bojem proti raku.

Mineva leto dni, odkar ste postali predsednik Obalnega društva za boj proti raku. Kako ocenjujete delovanje društva v letu, ki je za nami?

V tem letu sem se moral marsikaj naučiti. Čeprav sem mislil, da vem, v kaj stopam, sem vstopil v kar velike čevlje nekdanje predsednice Jadranke Vrh Jermančič. Lahko ocenim, da je bilo naše delo v preteklem letu zelo dobro, še vedno pa se da narediti več. Res pa je tudi, da v društvu delamo neprofesionalno, torej poleg svojih služb, in ravno tukaj je težava, da ne bi naredili še več, kot pa že naredimo. V minulem letu smo nadaljevali z delom moje predhodnice. Odzivamo se na vsako povabilo, kjerkoli si želijo predavanja naših strokovnjakov.

S katerimi projekti se trenutno ukvarjate v društvu?

Glavni projekt je namenjen mladim. Vemo, da so ti za preventivne akcije zelo nedovzetni, neradi se vključujejo, menijo, da oni nikoli ne bodo zboleli. Zato je že nekaj let glavni projekt v društvu Dijak dijaku proti raku. Zamislili smo si ga tako, da o raku in somopregledovanju izobrazimo dijake edukatorje (dekleta o samopregledovanju dojk, fante o samopregledovanju mod). Ti dijaki, ki jih izobrazimo, laže na neki primeren način preko razrednih ur naprej izobražujejo druge dijake.  V projekt je vključenih kar nekaj srednjih šol na Obali.

Potem pa vsako leto ob tednu boja proti raku pripravimo dogodek, letos na temo raka materničnega vratu. Temo smo si izbrali, ker se ravno na tem področju lahko pohvalimo, da se obolevnost zmanjšuje, da so preventivne akcije in program Zora na dobri poti. V teh časih je pozitivno, da lahko povem tudi kaj pozitivnega, da raka lahko preprečimo ali ozdravimo.

Ta teden obeležujemo teden boja proti raku, ki poteka pod geslom »Raka je mogoče uspešno preprečiti le s sodelovanjem države«. Kako vi razumete to geslo?

Ko sem geslo prebral prvič, sem bil tudi sam malo presenečen. Seveda je država pomembna pri tem, s svojo zdravstveno politiko mora zagotoviti neko strategijo ne samo pri zdravju in diagnostiki, temveč tudi pri preprečevanju raka. Geslo razumemo tudi tako, da mora država izenačiti ljudi v mestu in na podeželju, na zahodu in vzhodu države in revne ter bogate.

Se mi je pa vsilila tudi misel, da smo država vendar ljudje, v smislu, da vsak sam stori kaj za preprečevanje raka. Lahko rečem "najprej sam postori nekaj in potem bomo tudi vsi skupaj imeli nekaj od tega".

Zveza slovenskih društev za boj proti raku je nevladna organizacija. Na kakšne načine sodelujete s pristojnim ministrstvom, strokovno in drugo javnostjo?

V lokalnem okolju društvo deluje zelo dobro. Sodelujemo z mediji, Fakulteto za vede o zdravju, z bolnišnico, zelo dobro sodelujemo s srednjimi in osnovnimi šolami. Pohvalil bi tudi Lions klub Koper, ki bo prejel nagrado za sodelovanje z nami. Z ostalimi društvi pa se povezujemo v zvezo, to pa je naša vez z ministrstvom.

Kaj bi (še) morala postoriti država na področju boja proti raku?

Predvsem nas skrbi, ker denarja zmanjkuje na vseh področjih. In bojimo se, da bo najprej denarja zmanjkalo za izobraževanje, za preventivo. Država bo morala poskrbeti tudi za to. Potrebna bo neka celovita strategija, ne samo pri preprečevanju raku, temveč na področju zdravega življenja. Recimo raka na pljučih ne povzroča le kajenje, temveč tudi onesnaženost zraka. Tu posameznik ne more storiti veliko, pač pa bo morala za to poskrbeti država. Ni težava le v zdravstvenem sistemu ali zdravstvenih delavcih, temveč je problem mnogo širši.

Kako se v zadnjih letih spreminja pogled na rakava obolenja, tako zdravnikov kot bolnikov?

Menim, da se je v zadnjih letih z našim ozaveščanjem o raku situacija bistveno izboljšala. Lahko rečem, da rak ni več tabu tema. Kar smo ves čas želeli, je pogovarjati se o raku in dati vedeti, da to ni smrtna obsodba. Danes živi veliko ljudi, ki so raka preboleli in živijo kvalitetno življenje. Prav tako želimo povedati, da rak ni usoda, lahko ga preprečimo, s samopregledovanjem pa zgodaj preprečimo. Vendarle se je miselnost ljudi spremenila. Ljudje so bolj občutljivi na to, veliko več se o tem govori. Tudi če kdo zboli, se ne skriva, kot je bilo to včasih. Tudi zdravniki hitreje odreagirajo, so bolj občutljivi, saj se število rakavih obolenj povečuje.

Zdi se, da se vedno več ljudi odloča za alternativne oblike zdravljenja (raka). Se vam zdi, da gre pri tem za določeno nezaupanje v uradno medicino?

Kot klasični medicinec seveda zagovarjam klasično medicino, vendar sem dovzeten za alternativne metode. Kar se tiče raka, pa moram povedati, da naj najprej svoje opravi klasična medicina in potem nisem proti nobenim alternativnim metodam. Velikokrat se je namreč zgodilo, da smo dobili težke primere, ko nismo mogli več pomagati, ker smo izgubili določen čas. Bil bi za sodelovanje obeh metod, nič ni narobe, če ob klasičnih poteh ljudje poiščejo kakšno alternativo. Vendar so klasične metode tiste, ki so preverjene in za katere vemo, kako bodo potekale.

Decembra je Slovenski konopljin socialni klub v državni zbor vložil predloga zakona o samozdravljenju in zakona o konoplji. Kakšno je vaše mnenje o predlagani ureditvi tega področja?

Vemo, da bolniki tako veliko lažje prenašajo zlasti težave, ki jih imajo zaradi kemoterapije. Zakaj jim ne bi blažili slabosti, če jim lahko? Meni, da bi bilo pametno, da bi lahko pacienti ta sredstva dobili tudi pri nas. Seveda pod nadzorom, treba je najti skupni jezik, da bo tako predpisovanje pod nadzorom. Ni pa pravih dokazov, da ti preparati zdravijo raka. Zato sem najprej za klasične postopke. 

Če karikiram. Katera je največja rak rana slovenskega zdravstvenega sistema?

Meni, da je trenutno največja težava, da se o zdravstvu govori le slabo. Če pa bi pogledali splošno mnenje pacientov, bi pravzaprav videli, da so ljudje kar zadovoljni z zdravstvom in zdravniki, da zdravniki poskušajo delati dobro in da je velika večina zdravstvenih delavcev, ki dela dobro. Večkrat bi morali poudariti ta del, naše javno zdravstvo je zelo dobro. Seveda je korupcija velika rak rana, pa ne samo to, vemo, kaj se je dogajalo z javnimi naročili, kar je stvar zakonodaje. Ampak dajmo raje poudariti to, da večina zdravstvenih delavcev želi delati dobro.

Deli novico:

bla,bla |  06 .03. 2014 ob  21: 03
@peter Coer in Plazarca sta kot pes in mačka.
Peter |  06 .03. 2014 ob  18: 43
preverite raje kako si je delil denar z Nadjo Plazar. Ta človek je zelo pokvarjen.
Tamar-a |  06 .03. 2014 ob  10: 52
Če bi zdravniki splošne medicine bili dovolj izobraženi v tej smeri, bi se verjetrno marsikateri rak odkril bolj zgodaj. ZD Koper katastrofa!
Antrax |  06 .03. 2014 ob  08: 25
Zelo dober in pameten profesor....takih težko najdeš. veliko ima znanja katerega zna tudi lepo deliti med študenti in zahteva znanje. peter...njegov izgled pa res ni pomemben...pomembno je kar je v glavi