Kako se je tvoja manekenska zgodba sploh začela?

Vse se je začelo takrat, ko me je teta, ki živi v Zagrebu, prepričala in poslala moje slike agenciji Talia Model, ki jo vodi priznana bivša manekenka Tihana Harapin Zalepugin. Po drugem srečanju z njo so me poklicali v Pariz. Imela sem 16 let in na prvo potovanje sem odpotovala brez kakršnih koli manekenskih izkusenj. S prakso in veliko nasvetov agentke so me po enem mesecu poklicali v Milano. Takrat pa se je vse tudi zares začelo ...

Kje vse si že bila?

Uh, živela sem že po celem svetu. Pariz, Atene, London, New York, Miami in Los Angeles ... To so samo večja mesta, v katerih sem bivala. Naj priznam, da se najraje vračam v Pariz in New York, ker se tam najbolje počutim. Tam res uživam!

Se življenje izven naših meja zelo razlikuje od našega?

Razlika v načinu življenja je velika. V velemestih kot so New York, Miami in Milano je tempo precej hitrejši. Tam si praktično ves dan naokoli, in ko sem doma v Izoli, mi ta hiter utrip manjka. Vseeno pa se strinjam z vsemi, ki pravijo, da je doma - ne ne glede na vse - najlepše ...

Kakšen je manekenski svet, je res tako krut, kot pravijo? V mislih imam diete, odrekanja, nenehna pakiranja in potovanja, ...

Manekenski svet je vsekakor drugačen od katerega koli navadnega dela. Srečuješ se in sodeluješ z ljudmi iz vseh koncev sveta, vsak ima drugačne poglede in zahteve. Moraš razumeti in hitro upoštevati ideje in želje naročnikov. To pomeni, da nismo manekenke v konkurenci za vsako delo. Zato ostalih deklet ne vidim kot konkurenco. Vsaka, ki pride do določene stopnje, namreč lahko dobi delo, vendar je za to potrebno garanja in veliko, veliko odrekanja. Veliko časa preživim od doma in družine, na katere sem zelo navezana, prijatelje videvam le poredko. Diete oziroma zdrav način prehranjevanja sta moj vsakdan in spadata na nek način odrekanju sladkarijam in obrokom v poznih urah. Pri tem mi je v pomoč tudi dejstvo, da imajo moji starši v Izoli imajo Rekreacijski center za ženske (GYMBOFIT) in mi zato svetujejo o prehrani.

In ko sva že pri njih - kako pravzaprav domači sprejemajo tvojo izbrano življensko pot?

Starša gojita do naju z bratom zaupljiv prijateljski odnos. Prepričana sem, da me ne bi podpirala, če ne bi vedela, da sem dovolj zrela in pripravljena potovati sama po svetu. Družina me podpira v vsemu, kar počnem. Brez njihove podpore in ljubezni v svetu sama ne bi zmogla.

Kaj pa prijateljice, znanci?

Čeprav sem mlada, so me življenske izkušnje že pripeljale do spoznanja, da je pravih prijateljev pravzaprav zelo malo. Glede na to vem, da iskreno podporo prijateljev imam. Od znancev pa sem doslej dobila le pozitivne kritike in komentarje, kar me zelo veseli in mi daje posebno spodbudo.

Kako pogosto se vračaš v Izolo?

Rojena sem sicer v Splitu na Hrvaškem in sem že zaradi očetove nogometne kariere veliko potovala po Evropi. Odraščala sem tudi v Nišu, Turčiji, Portugalski in v Nemčiji. Izolo imam za svoj dom in se v to mestece vedno z veseljem vračam. Ker sem zadnje dve leti v Milanu in je to relativno blizu, sem kar pogosto doma.

Koliko časa nameravaš posvetiti manekenstvu?

Zavedam se, da se z manekenstvom ne morem ukvarjati celo življenje. Na srečo imam po mami mladostniški videz, kot pravijo v tujini, imam "baby face", zato se bom lahko ukvarjala z manekenstvom dlje časa.

Bi lahko rekla, da je to tvoj poklic?

Lahko rečem, da ja. Po končani srednji zdravstveni šoli se namreč ukvarjam samo s tem. Manekenstvo sprejemam kot resno delo, vedno vse oddelam profesionalno in ob tem še vedno uživam v tem, kar se mi zdi najpomembneje.

Kako preživljaš prosti čas?

Takrat se rada sprehajam in poslušam glasbo. Najraje poslušam hiphop in r'n'b, vsake toliko mi paše tudi Oliver Dragojević, Željko Joksimović in podobni pevci …  Televizije ne gledam, ker sem veliko na poti, zato pa si rada ogledam na računalniku kakšen romantični film ali nadaljevanko.

Kaj ti je pri manekenstvu najbolj všeč in kaj najmanj?

Najbolj so mi všeč potovanja, ki jih nikoli ne zmanjka. Rada potujem in svojega življenja si ne predstavljam samo na enem kraju. Poleg tega na potovanjih spoznaš veliko ljudi iz različnih krajev z različnimi kulturami. Delo nikakor ni monotono in vsak dan doživiš, vidiš nekaj drugačnega, nekaj novega. Slaba stran je zagotovo odsotnost od družine, na katero sem navezana. Pa tudi prijatelje videvam le nekajkrat letno. Glede dela samega pa se zelo hitro prilagajam situacijam in zahtevam naročnikov (enkrat moram biti žalostna, drugič seksi, tretjič vesela, ...), pred fotoaparatom sem zelo sproščena in nimam nikakršnih tezav. Najmanj mi je všeč, kako se vizažisti oziroma frizerji na delu obnašajo do mojih las. Večinoma jih namreč ne briga kaj dosti, ali bodo s preparati uničili moje lase ali ne. Zato jih moram toliko bolj negovati. Ampak tudi to sem že sprejela kot del svojega poklica. In to kljub temu, da se v zvezi s tem res velikokrat razjezim (smeh).

Kako se prehranjuješ, kako skrbiš zase, da potem izgledaš tako čudovito?

Starša mi, kot sem že omenila, pomagata s svojimi izkušnjami, kar se prehranjevanja tiče.  V bistvu se že od nekdaj zdravo prehranjujem in živim zdravo življenje. Veliko se gibljem in ne uživam alkohola ter ne kadim. Vse to se opazi predvsem na koži. Za lase skrbim toliko bolj zaradi preparatov, ki jih frizerji uporabljajo na slikanjih. Zato pa si z največjim veseljem, ko imam proste dneve, privoščim dneve brez ličil z veliko rekreacije.

Je biti manekenka naporno?

Biti manekenka je zelo naporno, če se s tem ukvarjaš resno. V bistvu enako kot vsako delo, ki ga želiš opravljati kot se spodobi. Velikokrat se zgodi, da slikamo zimska oblacila v poletnem času in obratno. Dogaja pa se tudi, da zaradi slikanja, snemanja ali modne revije odpotujem v kraje, ki sem si jih vedno želela videti. Skratka, kot vsako delo, ima manekenstvo svoje dobre in slabe lastnosti.

Kako je s šolo?

Ker sem se z manekenstvom začela ukvarjati pri šestnajstih letih, sem šolo morala opravljati po izpitih. Zelo sem hvaležna Srednji zdravstveni šoli Izola, ki mi je omogočila, da sem šolanje lahko zaključila vzporedno s svojim delom. To mi je veliko pomenilo, saj sem srednjo šolo hotela zaključiti na vsak način. Šolo sem zaključila pred dvema letoma, za študij pa se še nisem odločila, ker sem trenutno stoodstotno posvečam manekenski karieri.

Zakaj so ti modne revije se posebej pri srcu?

Na modnih revijah na tednih mode v Milanu, Parizu in New Yorku so punce, ki imajo ekstremno suho postavo. Jaz spadam v skupino manekenk, ki si ne želi uničiti svojega zdravja in življenja zaradi ekstremizma nekaterih dizajnerjev. Na to sem zelo ponosna, saj s tem dokazujem, da živim zdravo življenje. Največkrat sem na revijah za spodnje perilo in kopalke. Take revije so zelo ženstvene in meni pisane na kožo. Tisti dnevi so še posebej lepi, ker me ekipa v zakulisju lepo pripravi, zaradi česar se počutim še bolj ženstveno in samozavestno, kar se opazi na modni pisti.

Kako izgledajo, kakšne so priprave - za tistih 30 sekund sprehoda po pisti? Kaj spada med priprave?

Kakšnih posebnih priprav niti ni. Nekaj dni pred revijo imamo fitting (pomerjanje) oblačil, ki jih bomo nosili na reviji. Na sam dan revije se kakšno uro ali dve pred nastopom  sprehodimo v čevljih po pisti, tako da nam jih lahko, če bi bilo karkoli narobe, še vedno zamenjajo. Nato pa sledita šminka in frizura. Vse skupaj traja precej dolgo, saj je ponavadi na reviji 20 manekenk in samo par vizažistov in frizerjev, ki nas urejajo. Tako da se v backstagu družimo punce med seboj medtem, ko čakamo vrsto za šminko in frizuro.

Kako poteka izbor oblačil, ali lahko kadar koli sama izbereš oblačilo?

Vsak dela in obvlada svoje delo. Za izbor oblačil so odgovorni stilisti. Manekenke nosimo oblačila, tudi če niso po našem okusu. Agentka Tihana mi je na začetku kariere svetovala "Če ti dajo lonec na glavo, ga nosi kot nekaj najlepšega, kar si kdaj nosila."

Na kateri projekt si najbolj ponosna?

Na vsako delo, ki sem ga oddelala do sedaj, sem ponosna na svoj način. Morda pa najbolj izstopa kampanja za Discreet, ki je bil eden od glavnih sponzorjev za Olimpijske Igre v Londonu. Fotografija je bila v času Olimpijskih iger po vseh časopisih in na plakatih po celem svetu.

Kaj pa nameravaš početi, ko oziroma če boš s to kariero zaključila?

Zaradi potovanj v otroštvu govorim šest različnih jezikov in to nameravam v prihodnosti izkoristiti. Zelo mi je všeč ideja, da bi nekega dne sama postala agentka ali scout za manekenke in manekene. V tej vlogi se vidim, saj se v modnem svetu dobro znajdem.