Holc in Mežnar sta se prek SMS sporočila zadnjič javila 5. julija, ko sta sporočila, da je baterija njunega satelitskega telefona že precej prazna. Sta v gorah na zahodnem delu Himalaje na Kitajskem in se 15. julija nista vrnila na dogovorjeno mesto. Od takrat naprej poteka reševalno-iskalna akcija pod okriljem Planinske zveze Slovenije (PZS) in s pomočjo ministrstva za zunanje zadeve ter slovenskega veleposlaništva v Pekingu. Iskanje je do noči potekalo tudi danes.

Hrane jima je verjetno zmanjkalo

V okolici gore Durbin Kangri II (višina 6898 m), kamor sta bila namenjena slovenska alpinista, je vode zaradi ledenika, sorazmerno nizke višine in toplega vremena na voljo dovolj. "Hrane pa jima je verjetno zmanjkalo. Na pot sta šla 3. julija, do danes je minilo 20 dni, računala pa sta, da se bosta vrnila v desetih dnevih. Zalog hrane naj bi imela za 12 dni. Trenutno še ni kritično, ker z vodo ne bi smela imeti težav, kar je bistveno. Ocenjujemo, da imata še kakšen teden možnosti, da preživita," je za STA dejal Andrej Štremfelj, vrhunski slovenski alpinist.

Sta bila ugrabljena?

Andrej Šter, vodja konzularnega sektorja na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve, je izključil možnost, da bi zaradi političnih trenj na tem področju lahko prišlo do ugrabitve.

"Najbolj bi bili veseli, če bi lahko danes rekli, da je akcija uspešno zaključena. Na žalost tega ne moremo reči. Helikopterska ekipa kitajske vojske s članom odprave, ki usmerja reševanje, je danes preletela področje na delu ledenika, kjer smo upali, da bomo odkrili kakšno sled. S kitajsko stranjo smo stalno v stikih, na kitajskem ministrstvu za zunanje zadeve v Pekingu je bil danes sestanek. Potrebno je določiti natančno lokacijo zadnjih klicev obeh pogrešanih iz mobilnih telefonov in to bodo Kitajci storili v najkrajšem možnem času. Zagotovili so tudi, da bo helikopterska reševalna akcija potekala naprej, dokler bo to dopuščalo vreme. Kitajci so zelo kooperativni, tako pri nas kot pri njih v domovini, in delajo na robu svojih moči. Razmere so namreč povsem drugačne od slovenskega ali evropskega visokogorja, razdalje so ogromne. Upamo, da bodo rezultati čim prej uspešni," je na novinarski konferenci v prostorih PZS povedal Šter.

"Ob sta izkušena alpinista iz visokih gorstev, alpinistična inštruktorja in gorska reševalca. Takoj, ko smo izvedeli, da se nista vrnila v bazo, smo v PZS začeli s koordinacijo reševalne akcije, četudi nismo mi organizatorji odprave. Ni sicer neobičajno, da se odprava vrne kakšen dan ali dva pozneje na predvideno točko, vendar smo kljub temu takoj začeli z reševalnimi aktivnostmi. To je zelo odročna pokrajina in ni vse tako preprosto, kot se na prvi pogled zdi," je uvodoma dejal Bojan Rotovnik, predsednik PZS, in se za pomoč zahvalil predstavnikom slovenskega zunanjega ministrstva, slovenskega veleposlaništvu na Kitajskem in pristojnim kitajskim oblastem.

Alpinista se nahajata na širšem območju kitajskega Karakoruma. "Že ob odhodu sta se zavedala, da je lahko vrnitev zelo težavna, ker je soteska zelo ozka in v primeru višjega vodostaja vode ob taljenju snega neprehodna. Pot okrog gore Durbin Kangri II, kamor sta šla, je dolga 17 kilometrov. Težave ne povzroča višina, ampak prej omenjena možna neprehodnost soteske, možno pa je po sosednjih gorah priti v sosednjo sotesko. Zaradi najtoplejšega vremena v letu tam pa so vode tam trenutno visoke in ne bodo hitro upadle, posebej jih ni mogoče prečkati čez dan," je dejal Štremfelj.

"Holc in Mežnar sta alpinista z dolgoletnimi izkušnjami in sta bila člana številnih odprav v najvišja gorstva sveta. Oba sta člana alpinističnega odseka Kamnik in sta se pridružila odpravi škotskega alpinista Brucea Normana. V odpravi so bili še dva Američana, Ukrajinec in trije Nemci, na pot pa so šli 14. junija in bi se morala vrniti konec meseca, vsaj kar se naših dveh alpinistov tiče. Imela sta cilj, da raziščeta področje za morebitne naslednje odprave, saj je to področje še zelo neznano. Zaradi neobljudenosti in nedotaknjenih predelov je to območje alpinistično zelo zanimivo. Drugi cilj je bil, da splezata na Durbin Kangri II. Nista imela veliko informacij o tej 2000 m visoki steni. Način plezanja, ki sta si ga zadala, je v skladu s trenutnimi sodobnimi trendi," je pojasnil Miha Habjan, načelnik komisije za alpinizem PZS.