Nova razvojna paradigma Univerze na Primorskem: Za univerzo z identiteto

Dejstvo, da bi morala univerza simbolizirati vse pozitivne vidike družbe v dotični regiji, je znano. Pravzaprav mora na mestu svoje geografske umeščenosti ustvarjati nove vidike družbenega razvoja, biti mora njegova projekcija, temelječa na inovativnih znanjih, znanstvenih dosežkih in njihovem posredovanju širši družbi. Nastanek Univerze na Primorskem je temeljil ravno na potrebi po vsesplošnem razvoju te od nekdaj močne in prepoznavne slovenske regije – Primorske. Vprašanje je, zakaj se institucija, ki naj bi povezovala vse tisto najboljše, kar ta prostor ponuja in ga v širšem smislu identificira, še ni razvila v osrednji generator razvoja slovenskega jezika, kulture ter ekonomsko-socialne blaginje?

Še ne polnoletna Univerza na Primorskem, ki je s svojimi približno 6.000 študenti tretja največja izobraževalno-raziskovalna ustanova v Sloveniji, je tudi deloma na račun svoje hitre rasti doživela veliko vzponov in padcev. Med slednje sodi zagotovo postopna izguba identitete, s tem pa tudi odmik od njenega osnovnega poslanstva. Dober primer izgube identitete se jasno kaže v zadnjih dogodkih, povezanih s prodajo portoroških hotelov, drugim tirom in nadaljevanjem obalne avtoceste. Ti dogodki, ki imajo in bodo predvsem v prihodnje imeli pomemben vpliv na življenje in delo lokalnega prebivalstva, niso imeli nobenega širšega strokovnega odziva s strani univerze, še manj pa utemeljenih pobud, ki bi lahko predstavljale alternativne rešitve. Univerza, vodena na podlagi uzakonjenega absolutističnega modela, se ob neurejenem načinu financiranja visokega šolstva, pomanjkanju dialoga in (pre)številnih medijsko odmevnih aferah ukvarja pretežno sama s seboj za ceno zanemarjanja lokalnega okolja in širše družbe, morda celo za ceno svojega obstoja v prihodnosti. 

Verjamem, da je lahko pričujoči prispevek majhen, a pomemben del pri sestavi kompleksnega razvojnega mozaika, ki ga moramo zaposleni na univerzi graditi skupaj s študenti,  širšim okoljem, gospodarstvom in celotno državo.

Fizični  in  virtualni  medgeneracijski  prostor,  ki  temelji  na ustvarjanju  in  razvijanju  novih  idej

Bistvo mojega razmisleka o prihodnjem razvoju UP je v potrebi po nadaljnjem razvijanju tega, kar je že dobro vpeljano in uspešno, ter v iskanju njegovih izboljšav preko povezovanja z drugimi segmenti, programi in vedami. Ob tem je potrebno preveriti možnosti, ki še niso bile izkoriščene in imajo lahko neposreden in dolgoročno pozitiven vpliv na ugled in identiteto univerze. UP vidim kot fizični in virtualni medgeneracijski prostor, ki temelji na ustvarjanju in razvijanju novih idej, prenašanju znanj ter povezovanju v celovito skupnost. Sobivanje različnih generacij, ki sodelujejo in se dopolnjujejo prek formalnih in neformalnih oblik učenja, definira UP kot hram raziskovanja in izobraževanja. UP je v mojih očeh tudi medkulturni center, stičišče različnih kultur in tradicij, ki ne zanemarja primorske identitete in ohranja pomembne vidike kulturne dediščine. Ob tem ne gre pozabiti na študentski Akademski pevski zbor, uspešne študente udeležence in zmagovalce na raznovrstnih tekmovanjih ter raziskovalnih natečajih, vrhunske športnike, ki predstavljajo enega izmed gradnikov za uveljavljanje UP v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem prostoru.

Neizkoriščene možnosti

Ena od še neizkoriščenih možnosti za povezavo lokalnega okolja, predvsem uporabnikov, gospodarstva, države in univerze, predstavlja Univerzitetni Inkubator Primorske (UIP). Slednji lahko v povezavi s članicami UP predstavlja osrednjo povezovalno točko znotraj lokalnega podjetniškega eko-sistema, medtem ko bi lahko v bližnji prihodnosti nosil osrednjo funkcijo Čezmejnega inovacijskega stičišča Primorske. Slednji bi se zgledoval po Slovenskem inovacijskem stičišču, ki so ga ustanovile Univerza v Ljubljani, MOL, raziskovalni inštituti in podjetja v osrednje-slovenski regiji. 

Čezmejno inovacijsko stičišče Primorske kot multidisciplinarna in multikulturna skupnost, osredotočena na inovacije, lahko z uspešnim prenosom znanja in ustanavljanjem spin-out podjetij neposredno prispeva k ekonomski aktivnosti širše regije, ki presega državne meje. Obenem bi privabljal zunanje talente in na ta način ustvarjal odprto, progresivno in tolerantno družbo, ki kot način razvoja uporablja svojo kreativnost. Inovacijsko stičišče lahko pomaga k nadaljnjemu razvoju tehnike in naravoslovja, še posebej interdisciplinarnih študijskih programov, kot je npr. mehatronika.

Stičišče treh tržav nudi prednosti, katere je treba izrabiti

UP pomembno zaznamuje specifičen geografski položaj v tromejnem prostoru in v specifičnem mediteranskem okolju, prepletenem s slovanskimi in romanskimi vplivi. Na stičišču treh držav je potrebno izrabiti prednosti, ki jih ponuja čezmejnost. V tem kontekstu UP simbolizira medprostorsko središče, znotraj katerega moramo graditi na vpetosti v lokalno okolje in stremeti po neodvisnosti od ekonomskih gibanj oddaljenih držav in regij. Dober primer uspešnega povezovanja z lokalnim okoljem predstavlja odmevna prireditev Istrski maraton, kjer so poleg lokalnih akterjev in organizacij sodelovali tudi kolegi iz UP FTŠ Turistica. Predstavljamo si lahko številne druge podobne dogodke in skupne projekte, kjer je možno uspešno uporabiti kompetence sodelavcev UP.

Nadaljevanje manifesta prof. dr. Roberta Biloslava bomo objavili v sredo, 7. oktobra 2015.