"To je zibelka elektronske glasbe v Sloveniji," ob omembi Ambasade Gavioli pravi Koprčan, didžej in producent Tomy DeClerque, ki meni, da se ne zavedamo, kaj v Izoli imamo. "To je klub na svetovnem nivoju," dodaja in razlaga, da zaradi njegove lege sem prihajajo obiskovalci z vse povsod. "Vsi vedo, da je to v Izoli, nihče pa ne ve, kje je Slovenija," še opisuje. Pomena Ambasade Gavioli se po njegovem mnenju ne zavedamo, saj je preveč samoumevna. DeClerqueu je celo žal, da njene vrednosti ne prepozna sama država in je ne razglasi za spomenik kulturnega pomena.

Prve ideje, kaj umestiti v ta objekt, so bile sicer širše naravnane, v načrtu niso bile le zabave z elektronsko glasbo. A lastniki kuba v devetdesetih letih so prišli v kontakt z didžejem Valentinom Kanzyanijem, ki je bil takrat v Ambasadi deklica za vse, delal je tudi program kluba. S tem so naredili velik korak na področju elektronske glasbe v Evropi.

Ambasada Gavioli pri svojih dvajsetih letih velja za klub, v katerega rad pride vsak didžej, prizorišče pa ni tako imenovani "trendsetter", kamor bi občinstvo prišlo poslušat nekaj novega. Nekateri prostora v izolski industrijski coni ne vidijo več le kot klub, temveč bi tja umestili tudi druge vsebine, denimo delavnice, ateljeje, gledališče, kot je bilo tudi prvotno zamišljeno.

Kakor koli pa objekt ni le klub, temveč prava arhitektruna umetnina. Režiser Rok Jurman je v svojem diplomskem delu, dokumentarnem filmu o Ambasadi Gavioli, naslovljenem Katedrala luksuznih barv, zabeležil zgodovino njenega nastanka. Ekipa mladih podjetnikov je pred dvajsetimi leti, da bi naredila spektakularen objekt, umeščen v mediteransko okolje, najela priznanega italijanskega arhitekta Giannija Gaviolija. Ta se je v projekt tako vživel, da je vanj položil ploščice iz Maroka, ki jih je sprva načrtoval za svojo lastno kopalnico.

Gavioli, po katerem Ambasada tudi nosi ime, je za snemanje dokumentarca pred dobrima dvema letoma po osemnajstih letih zopet stopil v izolski hram elektronike. Arhitekt pa bo tam tudi ta petek, ko bo z njim lahko poklepetala tudi širša javnost. Ambasada Gavioli bo namreč 18. decembra gostila svoj prvi dan odprtih vrat.

Ogledi, pogovori, zabava

Med 13. in 18. uro bo potekal ogled interierja, ki ga poznajo vsi študenti arhitekture v tem delu Evrope. Na ogled bo pregledna razstava plakatov, ki se jih mnogi domačini spomnijo še iz devetdesetih let prejšnjega stoletja in dokumentarec Katedrala luksuznih barv. Popoldansko druženje se bo zaključilo z vodenim pogovorom z izbranimi gosti, ki so zaznamovali zgodovino Gaviolija.

V poznih večernih urah sledi nočni program, ki ga bodo ustvarili didžeji Sputnik, Psiho, Lemon, Paolo Barbato in Umek, organizatorji obljubljajo tudi presenečenje. "Posebne priložnosti kličejo po posebnih akcijah," je ob tem dejal Umek, ki se kljub dvoletni pavzi s slovenskih odrov v Izolo vrača kot osrednji gost jubilejne zabave. "Ko te mama Ambasada pokliče, pač (povabila - op. a.) ne zavrneš," pravi.