150.000 evrov javnega denarja za neuporabno aplikacijo

Piran

Fakulteta za turistične študije - Turistica Portorož, je v letih 2012 in 2013, kot vodilni partner sodelovala pri pripravi spletne aplikacije e-Turist. Gre za sodobno aplikacijo, s pomočjo katere naj bi si obiskovalec Slovenske Istre, ali širše, na preprost način organiziral časovnico svojega izleta. Projekt sta s 149.892 evri podprli Evropska unija in Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport, poleg Turistice so v njem sodelovali še Inštitut Jožef Štefan (IJŠ), Občina Litija in Razvojni center srca Slovenije. Vse v najlepšem redu, a kaj, ko je aplikacija leto in pol po nastanku za turiste povsem neuporabna. Dokler se z vprašanji glede aplikacije nismo obrnili na upravitelje, pa aplikacija delno niti ni delovala.

Za vsebino aplikacije naj bi skrbeli na portoroški fakulteti za turistične študije. Kontaktna oseba, dr. Igor Jurinčič, za Regional ni bila dosegljiva. 

Na prvi pogled obetavna aplikacija za organizacijo izleta po Slovenski Istri - sčasoma naj bi ji bile dodane tudi ostale destinacije - je dosegljiva na vseh operacijskih sistemih, kot so iOs, Windows phone, Blackberry in Android. A tehnična brezhibnost nikakor ni prepričala uporabnikov aplikacije, njihovi komentarji na spletu so namreč zgovorni. “Najprej ste obljubljali, da boste mesta nadgrajevali, sedaj pa nič od vas. Podobno kot naši politiki …,”  je zapisal nekdo. “Slab začetek, slaba aplikacija. Mogoče je ideja dobra, manjka pa ji dobra aplikacija, ki bi jo podprla, kar e-turist prav gotovo ni. Vsebina ni omembe vredna, saj to, kar ponuja, ni niti en procent lepot Slovenije. Predlagam, da jo napolnite s podatki in takrat poskusite ponovno. Resnično razočaranje,” je zapisal drugi. Nad pomanjkljivo vsebino so se obregnili še številni. 

Preizkusili smo: Vse kar boste našli je Google map

Postopek planiranja poti z aplikacijo e-Turist je precej neroden, nepregleden in skorajda brez navodil. Vse kar aplikacija ponudi, je praktično Google zemljevid, ki je povrh vsega še precej slabo interaktiven, saj uporabnik na zemljevidu ne more dodajati svojih točk. Pogrešati je tudi dodatno ponudbo, saj vam aplikacija nikjer ne prikaže možnosti rezervacije hotelske sobe, taksi prevoza ali česa tretjega.

Aplikacija je poleg svoje slabe funkcionalnosti tudi izredno težko najdljiva v trgovinah z aplikacijami. V trgovini Windows se na primer niti ne pojavi med zadetki, če točno ne navedete njenega celotnega imena, vključno z vezajem. Ko jo boste našli, boste naleteli na novo presenečenje. V zaznamkih je namreč zapisano, da aplikacija potrebuje dostop do identitete vašega telefona, do glasbene knjižnice in celo vaših fotografij. Kaj bo aplikacija z vsemi temi podatki počela, ni jasno. 

Revne vsebine se zavedajo tudi na Turistici

Ključna pomenjkljjivost aplikacije po mnenju uporabnikov je, kot smo omenili, pomanjkanje vsebine in premajhna baza podatkov. Zaradi slabe baze podatkov aplikacija deluje povsem neverodostojno in nezanesljivo, so prepričani uporabniki. Da je baza podatkov zares slaba, se strinja tudi dekan Fakultete za turistične študije,  dr. Anton Gosar, ki je za Regional pojasnil, da je vsebina "dokaj revna", zato ker se od ustanovitve aplikacije dalje, ni veliko delalo na njej. Vzrok naj bi tičal v zasedenosti upraviteljev aplikacije.

Vprašanja, pod kakšnimi kriteriji je aplikacijo financiralo MIZŠ in ali je bila med kriteriji financiranja tudi sama uporabnost ter delovanje aplikacije, smo poslali na ministrstvo, njihove odgovore še čakamo. 

Zasedenost upraviteljev aplikacije smo zaznali tudi sami, saj se na naša vprašanja, ki smo jih poslali na elektronsko pošto in prek spletnega obrazca aplikacije, še niso odzvali. Ravno tako so v prazno zvonili njihovi telefoni. Zanimivo pa je, da aplikacija ob prijavi v sistem - testirali smo z več naprav - še v ponedeljek dopoldne ni delovala. Napaka ob prijavi je bila čudežno odpravljena kmalu potem, ko smo o težavah skrbnike aplikacije obvestili mi. Naključje? Morda. 

 

Ob "uspešni" prijavi v aplikacijo, trenutka, ko bi slednja delovala, nismo dočakali, vse, dokler o napaki nismo povprašali upravitelja. 

Komu mar, ko gre za evropski denar?

Gosar nam je sicer pojasnil, da je bil namen vzpostavitve aplikacije dvojen. Primarno naj bi aplikacija testirala možnost uporabe jezikovne baze razvite na Inštitutu Jožefa Štefana na prenosnih napravah, kot drugo pa naj bi  aplikacija ponudila turistične storitve Obalne regije. Gosar je ob tem izpostavil, da je šlo pri razvoju aplikacije po večini za evropski denar, univerza pa je svoj delež zagotovila zgolj pri plačah sodelavcev pri projektu. Na vprašanje kakšne načrte ima fakulteta z aplikacijo vnaprej, pa nam je Gosar odgovoril, da bodo v projekt intenzivneje zagrizli ob začetku poletja s ciljem popestritve vsebin. 

Deli novico:

@@@@ ma jest |  04 .05. 2015 ob  10: 24
Dejansko sta se za časa Mikoličke na FHŠ-ju "cedila med in mleko" - ljudem ni bilo potrebno delati (beri: hoditi v predavalnice), za kar so prejemali precej več kot 100-odstotno plačo (skupaj z nadobremenitvami, honorarji in podjemi v rafiniranem slogu Setnikar Cankarjeve and Co.). Pogoj za to je seveda bil, da so bili to "ljudje", ki niso imeli težav s "sklanjanjem glav" in odrekanjem "osebni integriteti" (Erjavec, ki ga omenjaš, je res leksikonski primerek tovrstnega "akademskega" obnašanja"), ko so Darovec, Škof, Mikolička in ostali miljeniki vsemogočne Familije, "zaslužne za nastanek univerze", ropali proračun, se norčevali iz ustave in zakonodaje, se izživljali nad podrejenci in javno ustanovo počasi, a zanesljivo preobražali v sprivatizirano leglo nepotizma, korupcije in kruhoborstva najslabše vrste.
Poleg tega je na fakulteti tedaj vladala harmonija, da je takšne še ni videl akademski svet - vsi enoglasni, vsi enoumni, bi se lahko temu reklo. Če pa se je komu kdaj pa kdaj zalomilo v smer neodgovornega razmišljanja z lastno glavo, je bil povabljen na "dialoški" sestanek v dekanjino pisarno, kjer je bil prijazno opomnjen, da v biseru humanizma, kakršen je (bil) FHŠ in kjer vse potrebno razmišljanje opravijo Šefi, res ni nobene potrebe za navlako, ki se ji reče "kritično razmišljanje"; pa naj je bil zaposlen ali študent (evo vam Mikoličkine humanistične vrhuške v svojem najimenitnejšem sijaju: https://www.youtube.com/watch?v=oM-ZFN-5AAE).

Kasneje, ko so se s prihodom novega rektorja časi nekoliko spremenili (žal mnogo premalo), je bila omenjena vrsta "ljudi" primorana spremeniti vzorce svojega poklicnega obnašanja, kar je v praksi pomenilo, da so morali začeti hoditi v zaresno službo - še vedno so bili sicer (na žalost) zaposleni in še vedno (še na večjo žalost - v normalnem svetu, ki ga ne uravnavajo familijarne vezi, zakulisna poznanstva in debele kuverte, bi jih za njihove "akademske dosežke" brez pomisleka zabrisali na cesto s kazenskimi ovadbami za popotnico) za nedoločen čas in za polno plačilo, le da so to morali odtlej dosledno in prvoosebno oddelati v predavalnicah. Ali drugače povedano: morali so začeti deliti usodo z dotlej podrejenimi zasužnjenimi (asistenti, docenti, mladimi raziskovalci, tako ali drugače neobsijanimi z milostjo). Ker jim to ne paše (jah, kdo pa je kdaj začel z veseljem delati za normalno plačilo, ko je bil enkrat navajen na nadzaslužke za nedelo?!), pač zganjajo medijski cirkus s pomočjo "novinarskih" plačancev, se prikazujejo za uboge nemočne žrtve diktatorskega rektorja, se gredo politikantstvo kot kvazivstajniki, spletkarijo, rovarijo, manipulirajo na vseh koncih in krajih, vse s ciljem prigrebsti se nazaj do privilegijev.

Kar se pa tiče kronološko popolnoma netočnih podatkov o študentskem vpisu na FHŠ, so pa ti popolnoma konsistentni s pripadniki Darovec-Pirjevčevega NEzgodovinopisja - lenobno, površno, šlampasto, manipulativno ter predvsem NEVERODOSTOJNO.
@@@ma jest |  02 .05. 2015 ob  21: 59
Dokler je bila še omenjena dekanja na položaju, se je v primerjavi sedanjimi časi na FHŠ cedilo med in mleko. Ljudje so bili plačani za svoje delo, programi so bili še kolikor toliko spodobni, na FHŠ so delovali profesorji v rangu Erjavca ... Izguba pa je bai kar nekajkrat manjša. Študentov pa je bilo v najslabših časih enkrat več. ŽAL gre huministika na Obali proti bridkemu koncu tudi po zaslugi sklonjenih glav, kot je omenjeni profesor, ki ne premorejo zadosti osebne integritete, da bi se temu uničevanju uprli.
@@ ma jest |  24 .04. 2015 ob  00: 51
Aha, in Darovec kot NEBLEFER (joke stoletja) s takšnimi bleferji in pajaci, kot je Gosar, seveda ne želi imeti ničesar. Le ko je slednjega fehtal za podporo pri (nepošteni) izvolitvi v naziv rednega profesorja, je na bleferstvo začuda pozabil - no, lahko da je pri tem imelo kaj dejstvo, da je bil tedaj še večni direktor in daleč naokrog visoko opevani in čislani "menedžer v znanosti". Je pa pri tem silnem fehtanju pozabil tudi, da se je Gosarja pred leti odkrižal z dekanskega mesta na FHŠ, in sicer z dobro staro darovčistično metodo volilnega desanta, ki je ustoličil nesposobno in pokvarjeno kreaturo, ki je dekanja postala (in to, na žalost in škodo skoraj celotne slovenske akademske skupnosti ostala skoraj 8 let) v istem letu, kot je doktorirala - omenjena kreatura je imela namreč, za razliko od Gosarja, to čedno lastnost, da se jo je (v zameno za keš in blišč, ki ju je bila od nekdaj potrebna kot Sahara vode) dalo voditi kot avionček na daljinsko upravljanje ...
Jao |  22 .04. 2015 ob  11: 51
Tu je pravi lugaro dr. Igor Jurinčič. Dela se samo do takrat ko je denar. Ko EU denarja zmanjka pa se vrže vse v smeti. Nas ne zanima kako naprej.
@ma jest |  20 .04. 2015 ob  10: 10
si pa res obseden. darovec se gosarja niti s palco ne dotakne, pa tudi vseh drugih tam ne. turistika je itak en sam blef z gosrjem na čelu, ki je navaden marušičev pajac, kot tudi vsi ostali. namesto pri Darovcu išči v drugi smeri.
izolan |  17 .04. 2015 ob  10: 35
Ok aplikacija je kar je in bi bi bila lahko boljša. Glejmo zadeve širše. Poznavalci EU razpisov vam bodo lahko vsi potrdili, da veliko projektov raziskovalnih inštitucij in tudi projektov podjetij, ki jih podjetniški sklad financira, ne uspejo. Naredite širšo analizo vseh projektov, ki so financirani in boste videli da ta projekt ni edini ki ni bil uspešen.
Le za info: podjetniški sklad vsako leto skozi program p2 financira 40 poslovnih idej z nepovratnimi sredstvi. Poglejte v zgodovino tega natečaja in poglejte koliko idej je prišlo do realizacije in uspeha.
Le toliko v razmislek
EU pa drugače financira tudi take projekte ki tudi ne uspejo ker če je en projekt uspe in ta zaposli lahko 100 ljudi lahko rečemo da je uspeh.
Ma jast |  15 .04. 2015 ob  18: 19
pa sem slišau od zanesljivega vira, da ima/je imel prste pri celi štroncadi zraven Darovački in da je (on ali nekdo iz njegove familije) spet na ta račun mastno (za)služil..........

Zdej ne vem pa še ali je bilo to z Gosarjevo (aktualni dekan Turistice) pomočjo ali ne - ko zvem sporočim!
kokode |  15 .04. 2015 ob  13: 28
10
to je pa nepotizem in sorodstvene vezi. vezice in poznanstva. ko bomo začeli gledati na znanje, bo drugače.
...//// |  15 .04. 2015 ob  12: 06
ko bo vse v privatni lasti se bo vse spremenilo in bo bolje
Še ena od lopovščin |  15 .04. 2015 ob  11: 51
na naših visokošolskih ustanovah, ki so za nekatere pravi eldorado!!!
Razvijalec |  15 .04. 2015 ob  10: 35
15
Ta aplikacija ni vredna niti 15.000 evrov.
Sem razvijalec že 15 let in sem videl že vse mogoče zadeve.
To je sramota za vse nas, ki delamo na prostem trgu.
Te tipe je potrebno prijaviti !
Glede na končni izdelek predvidevam , da so na zadevo kucali naivni mladeniči, ki so bili plačani kakih 10-15 € na uro.
Ja, nekdo je mastno kasiral za ta biznis.
Ne vem |  15 .04. 2015 ob  10: 31
kaj je slabše, ta aplikacija za 150k€ ali delovanje "hitre" blagajne pri "sosedu", ki je tudi stala uko iz glave.
Verjetno so to delali isti ljudje :D
1