Fakulteta za turistične študije - Turistica Portorož, je v letih 2012 in 2013, kot vodilni partner sodelovala pri pripravi spletne aplikacije e-Turist. Gre za sodobno aplikacijo, s pomočjo katere naj bi si obiskovalec Slovenske Istre, ali širše, na preprost način organiziral časovnico svojega izleta. Projekt sta s 149.892 evri podprli Evropska unija in Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport, poleg Turistice so v njem sodelovali še Inštitut Jožef Štefan (IJŠ), Občina Litija in Razvojni center srca Slovenije. Vse v najlepšem redu, a kaj, ko je aplikacija leto in pol po nastanku za turiste povsem neuporabna. Dokler se z vprašanji glede aplikacije nismo obrnili na upravitelje, pa aplikacija delno niti ni delovala.
150.000 evrov javnega denarja za neuporabno aplikacijo
Piran
Za vsebino aplikacije naj bi skrbeli na portoroški fakulteti za turistične študije. Kontaktna oseba, dr. Igor Jurinčič, za Regional ni bila dosegljiva.
Na prvi pogled obetavna aplikacija za organizacijo izleta po Slovenski Istri - sčasoma naj bi ji bile dodane tudi ostale destinacije - je dosegljiva na vseh operacijskih sistemih, kot so iOs, Windows phone, Blackberry in Android. A tehnična brezhibnost nikakor ni prepričala uporabnikov aplikacije, njihovi komentarji na spletu so namreč zgovorni. “Najprej ste obljubljali, da boste mesta nadgrajevali, sedaj pa nič od vas. Podobno kot naši politiki …,” je zapisal nekdo. “Slab začetek, slaba aplikacija. Mogoče je ideja dobra, manjka pa ji dobra aplikacija, ki bi jo podprla, kar e-turist prav gotovo ni. Vsebina ni omembe vredna, saj to, kar ponuja, ni niti en procent lepot Slovenije. Predlagam, da jo napolnite s podatki in takrat poskusite ponovno. Resnično razočaranje,” je zapisal drugi. Nad pomanjkljivo vsebino so se obregnili še številni.
Preizkusili smo: Vse kar boste našli je Google map
Postopek planiranja poti z aplikacijo e-Turist je precej neroden, nepregleden in skorajda brez navodil. Vse kar aplikacija ponudi, je praktično Google zemljevid, ki je povrh vsega še precej slabo interaktiven, saj uporabnik na zemljevidu ne more dodajati svojih točk. Pogrešati je tudi dodatno ponudbo, saj vam aplikacija nikjer ne prikaže možnosti rezervacije hotelske sobe, taksi prevoza ali česa tretjega.
Aplikacija je poleg svoje slabe funkcionalnosti tudi izredno težko najdljiva v trgovinah z aplikacijami. V trgovini Windows se na primer niti ne pojavi med zadetki, če točno ne navedete njenega celotnega imena, vključno z vezajem. Ko jo boste našli, boste naleteli na novo presenečenje. V zaznamkih je namreč zapisano, da aplikacija potrebuje dostop do identitete vašega telefona, do glasbene knjižnice in celo vaših fotografij. Kaj bo aplikacija z vsemi temi podatki počela, ni jasno.
Revne vsebine se zavedajo tudi na Turistici
Ključna pomenjkljjivost aplikacije po mnenju uporabnikov je, kot smo omenili, pomanjkanje vsebine in premajhna baza podatkov. Zaradi slabe baze podatkov aplikacija deluje povsem neverodostojno in nezanesljivo, so prepričani uporabniki. Da je baza podatkov zares slaba, se strinja tudi dekan Fakultete za turistične študije, dr. Anton Gosar, ki je za Regional pojasnil, da je vsebina "dokaj revna", zato ker se od ustanovitve aplikacije dalje, ni veliko delalo na njej. Vzrok naj bi tičal v zasedenosti upraviteljev aplikacije.
Zasedenost upraviteljev aplikacije smo zaznali tudi sami, saj se na naša vprašanja, ki smo jih poslali na elektronsko pošto in prek spletnega obrazca aplikacije, še niso odzvali. Ravno tako so v prazno zvonili njihovi telefoni. Zanimivo pa je, da aplikacija ob prijavi v sistem - testirali smo z več naprav - še v ponedeljek dopoldne ni delovala. Napaka ob prijavi je bila čudežno odpravljena kmalu potem, ko smo o težavah skrbnike aplikacije obvestili mi. Naključje? Morda.
Ob "uspešni" prijavi v aplikacijo, trenutka, ko bi slednja delovala, nismo dočakali, vse, dokler o napaki nismo povprašali upravitelja.
Komu mar, ko gre za evropski denar?
Gosar nam je sicer pojasnil, da je bil namen vzpostavitve aplikacije dvojen. Primarno naj bi aplikacija testirala možnost uporabe jezikovne baze razvite na Inštitutu Jožefa Štefana na prenosnih napravah, kot drugo pa naj bi aplikacija ponudila turistične storitve Obalne regije. Gosar je ob tem izpostavil, da je šlo pri razvoju aplikacije po večini za evropski denar, univerza pa je svoj delež zagotovila zgolj pri plačah sodelavcev pri projektu. Na vprašanje kakšne načrte ima fakulteta z aplikacijo vnaprej, pa nam je Gosar odgovoril, da bodo v projekt intenzivneje zagrizli ob začetku poletja s ciljem popestritve vsebin.
Le za info: podjetniški sklad vsako leto skozi program p2 financira 40 poslovnih idej z nepovratnimi sredstvi. Poglejte v zgodovino tega natečaja in poglejte koliko idej je prišlo do realizacije in uspeha.
Le toliko v razmislek
EU pa drugače financira tudi take projekte ki tudi ne uspejo ker če je en projekt uspe in ta zaposli lahko 100 ljudi lahko rečemo da je uspeh.
Zdej ne vem pa še ali je bilo to z Gosarjevo (aktualni dekan Turistice) pomočjo ali ne - ko zvem sporočim!
Sem razvijalec že 15 let in sem videl že vse mogoče zadeve.
To je sramota za vse nas, ki delamo na prostem trgu.
Te tipe je potrebno prijaviti !
Glede na končni izdelek predvidevam , da so na zadevo kucali naivni mladeniči, ki so bili plačani kakih 10-15 € na uro.
Ja, nekdo je mastno kasiral za ta biznis.
Verjetno so to delali isti ljudje :D
Poleg tega je na fakulteti tedaj vladala harmonija, da je takšne še ni videl akademski svet - vsi enoglasni, vsi enoumni, bi se lahko temu reklo. Če pa se je komu kdaj pa kdaj zalomilo v smer neodgovornega razmišljanja z lastno glavo, je bil povabljen na "dialoški" sestanek v dekanjino pisarno, kjer je bil prijazno opomnjen, da v biseru humanizma, kakršen je (bil) FHŠ in kjer vse potrebno razmišljanje opravijo Šefi, res ni nobene potrebe za navlako, ki se ji reče "kritično razmišljanje"; pa naj je bil zaposlen ali študent (evo vam Mikoličkine humanistične vrhuške v svojem najimenitnejšem sijaju: https://www.youtube.com/watch?v=oM-ZFN-5AAE).
Kasneje, ko so se s prihodom novega rektorja časi nekoliko spremenili (žal mnogo premalo), je bila omenjena vrsta "ljudi" primorana spremeniti vzorce svojega poklicnega obnašanja, kar je v praksi pomenilo, da so morali začeti hoditi v zaresno službo - še vedno so bili sicer (na žalost) zaposleni in še vedno (še na večjo žalost - v normalnem svetu, ki ga ne uravnavajo familijarne vezi, zakulisna poznanstva in debele kuverte, bi jih za njihove "akademske dosežke" brez pomisleka zabrisali na cesto s kazenskimi ovadbami za popotnico) za nedoločen čas in za polno plačilo, le da so to morali odtlej dosledno in prvoosebno oddelati v predavalnicah. Ali drugače povedano: morali so začeti deliti usodo z dotlej podrejenimi zasužnjenimi (asistenti, docenti, mladimi raziskovalci, tako ali drugače neobsijanimi z milostjo). Ker jim to ne paše (jah, kdo pa je kdaj začel z veseljem delati za normalno plačilo, ko je bil enkrat navajen na nadzaslužke za nedelo?!), pač zganjajo medijski cirkus s pomočjo "novinarskih" plačancev, se prikazujejo za uboge nemočne žrtve diktatorskega rektorja, se gredo politikantstvo kot kvazivstajniki, spletkarijo, rovarijo, manipulirajo na vseh koncih in krajih, vse s ciljem prigrebsti se nazaj do privilegijev.
Kar se pa tiče kronološko popolnoma netočnih podatkov o študentskem vpisu na FHŠ, so pa ti popolnoma konsistentni s pripadniki Darovec-Pirjevčevega NEzgodovinopisja - lenobno, površno, šlampasto, manipulativno ter predvsem NEVERODOSTOJNO.