Z dokapitalizacijo se sicer ne mudi, je povedal predsednik uprave Primorske hranilnice Vipava Aleš Kavčič. Zato bodo prihodnji mesec predvidoma izdali zloženko in po njeni odobritvi povabili potencialne vlagatelje. Tu računajo predvsem na primorske občine in podjetnike, čeprav zanimanje prihaja tudi iz ostalih delov Slovenije in iz tujine.

Poslovanje Primorske hranilnice Vipava je letos zelo dobro. Po Kavčičevih besedah bodo presegli prihodke in čisti dobiček, ki so jih ustvarili lani. Ustvarjeni dobiček naj bi ob koncu leta znašal med 200.000 in 250.000 evri.

"Bilančna vsota hranilnice je trenutno tik pod 50 milijoni evrov in pričakujemo, da bomo to mejo presegli do konca letošnjega leta. Ob tem hranilnica izpolnjuje vse zahteve glede kapitalske ustreznosti, ki ji jo nalaga regulator, v pripravi pa je tudi dokapitalizacija in še nekaj drugih ukrepov, s katerimi bo dosežena kapitalska trdnost, potrebna za rast v prihodnjih letih," je Kavčič izpostavil na današnji novinarski konferenci pred slovesnostjo ob visoki obletnici.

V prihodnje si obetajo rast posojil, števila strank ter ponudbo z eno najnižjih finančnih obremenitev za poslovanje. Rast pričakujejo tudi v prihodnjih letih, saj bodo širili mrežo sedanjih devetih poslovalnic ter število zaposlenih, do konca leta s 30 na 32.

"V prihodnjih tednih in mesecih bo Primorska hranilnica predstavila nabor novih storitev, tako na področju poslovanja fizičnih kot pravnih oseb, cilj vseh pa bodo bistveni prihranki strank pri uporabi bančnih storitev," je še povedal Kavčič.

Zgodovina družbe

Vipavska hranilnica je od ustanovitve leta 1896 neprekinjeno poslovala ves čas pred in med drugo svetovno vojno. Tako je bilo vse do leta 1948, ko je v skladu z uredbo o likvidaciji kreditnih zadrug prešla v likvidacijo, njene hranilne vloge in posojila pa je prevzel kreditni odsek pri Kmetijsko-vinarski zadrugi Vipava. V skladu z novo zakonsko ureditvijo je leta 1971 z združitvijo hranilno-kreditnih odsekov pri Kmetijsko-vinarski zadrugi Vipava in Kmetijski zadrugi Nova Gorica nastala Hranilno-kreditna služba Vipava (HKS Vipava).

Osamosvojitev Slovenije je prinesla drugačno miselnost, ko se je Hranilno-kreditna služba Vipava leta 1993 tudi kadrovsko osamosvojila. Januarja 2005 je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev in je bila edina hranilno-kreditna služba v Sloveniji, ki se je istega leta preoblikovala v delniško družbo.

8. julija 2005 je 18 lastnikov - vlagateljev, med katerimi so bile tudi Občina Vipava, Občina Ajdovščina in Zadružna kraška banka iz Opčin pri Trstu, ustanovilo Hranilnico in posojilnico Vipava. Med večjimi vlagatelji je bila tudi Zadružna banka Doberdob-Sovodnje. Leta 2009 je Kmetijska zadruga Vipava odkupila delež Agroinda 1894 Vipava, s skoraj 56-odstotnim lastniškim deležem je postala večinski lastnik Hranilnice in posojilnice Vipava.

Kmetijska zadruga Vipava, njena večinska lastnica, je ni zmogla kapitalsko spremljati, zato je leta 2012 svoj delež prodala petim novim vlagateljem. Nova lastniška struktura je prinesla stabilnost. Lastniki so iskali nove poti razvoja, sklep o dokapitalizaciji hranilnice pa so sprejeli na letošnji skupščini.